Trgovanje s slonovino in modrorepim tunom glavni temi naravovarstvenega srečanja v Dohi

Japonska, kjer pojedo 80 odstotkov ulova atlantskega tuna, je že napovedala, da bo glasovala proti prepovedi trgovanja. (Foto: AP)

Zaščitniki ogroženih vrst živali upajo, da bodo države prisluhnile ZDA in Evropski uniji, ki podpirata prepoved prodaje donosnih rib, kot je modrorepi tun, medtem ko je Japonska proti. Zavzemajo se tudi za večjo zaščito morskih psov, koral, severnih medvedov, kuščarjev in dvoživk.

Trgovanje s slonovino je izjemno občutljivo vprašanje. Mednarodna trgovina s slonjimi okli je bila prepovedana leta 1989. Nekatere afriške države, kjer imajo organizirane slonje črede, so trikrat dobile izredno dovoljenje, da prodajo slonovino, Zambija in Tanzanija pa zdaj pričakujeta zeleno luč za nadaljnje trgovanje. Drugi afriški narodi na čelu s Kenijo in Malijem pa zahtevajo 20-letno prepoved za ves izvoz slonovine, ker zakonita prodaja v zadnjih letih spodbuja nezakonit lov.

Možnosti, da CITES glasuje za prepoved trgovanja z modrorepim atlantskim tunom, so se močno povečale, odkar se je zahtevi pridružila Evropska unija. Skupine za zaščito ogroženih živalskih vrst opozarjajo, da je prepoved nujna, ker so države dovolile ulov do takšne meje, ki bi lahko ogrozila obstoj vrste. Njihov cilj ni stalna prepoved, temveč ukinitev mednarodne trgovine, dokler si vrsta ne opomore. Zdaj si prizadevajo predvsem za to, da proti zaščiti poleg Japonske ne bi glasovale tudi druge države, kjer lovijo tuna, predvsem severnoafriške, ki mejijo na Sredozemlje.

Srečanje CITES bo pretehtalo tudi ameriški predlog za prepoved mednarodne trgovine z izdelki, ki izvirajo iz severnih medvedov: lobanjami, krznom, zobmi in kremplji. Pospešeno taljenje arktičnega ledu v zadnjih desetletjih je severne medvede spravilo na rdeči seznam ogroženih vrst.