"Občina zelo podpira projekt. Pripravljena je ponuditi okoli 70 hektarov zemljišč. S pismom o nameri bo šla v postopek spremembe prostorskih aktov, spremembe kmetijskih zemljišč v gradbena. Gre za slabša kmetijska zemljišča skoraj brez vrednosti," je povedal župan občine Hrpelje-Kozina Zvone Benčič Midre.

Skupaj z investitorji - za projektom stoji družba Paninvest iz Arje vasi, potrebnih 175 milijonov evrov pa naj bi zagotovila nemška družba City solar - je projekt ene največji sončnih elektrarn v Evropi v januarju predstavil tudi lokalnemu prebivalstvu. Po besedah župana so prvi odzivi na idejo o sončni elektrarni z močjo 35 megavatov, ki bi se raztezala na 73 hektarih površin in bi proizvajala elektriko za 13.000 gospodinjstev, "zelo pozitivni".

"To je za nas kot darilo. S projektom bi dobili rento za zemljišče in najmanj 20 delovnih mest," je zadovoljen Benčič Midre. Gradnja sončne elektrarne je v Sloveniji najbolj smiselna prav na območju Primorske, saj je tu v povprečju na leto 30 odstotkov več sončnih dni kot drugod po Sloveniji. Prav tako je prepričan, da bi bila postavitev elektrarne le majhen poseg v okolje, saj ne predvideva "večjih gradbenih posegov".

Kljub temu hrpeljsko-kozinski župan opozarja na morebitne zaplete pri pridobivanju soglasij. "Pritisnili bomo na državo, da tudi v praksi pokaže, da se zavzema za energijo iz alternativnih virov," je poudaril. Investitorji namreč načrtujejo, da bi še letos pridobili gradbeno dovoljenje ter nato začeli s postopno gradnjo. "S pridobivanjem energije iz sonca bi začeli že sredi leta 2010," je optimističen Benčič Midre.

Projekt velike sončne elektrarne na Krasu, ki bi bila trenutno ena tudi največjih na svetu, podpirajo tudi v Združenju slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI), saj naj bi v Evropi do leta 2020 kar 12 odstotkov vse električne energije pridobili iz sonca. Vseeno je po njihovih besedah predvidena površina elektrarne premajhna, predvidena vrednost pa previsoka.

Prav tako težavo vidijo v dejstvu, da je "slovenska zakonodaja, ki omogoča sistem zagotovljenih odkupnih cen ter tako spodbuja naložbe v sončne elektrarne, v veliki meri namenjena razvoju domače slovenske fotovoltaične industrije, zato bi bilo zelo pomembno v največji možni meri vključevati tudi domača podjetja iz panoge".

"V ZSFI tako pozivamo potencialne investitorje k previdnosti, državne organe pa k dejanskim izračunom donosnosti naložbe v sončno elektrarno. Glede na objavljene podatke 35 megavatnega projekta, je mogoče v 15 letih delovanja sončne elektrarne ob nespremenjenih zagotovljenih odkupnih cenah pričakovati zgolj 1,5-odstotno interno stopnjo donosnosti."

"Državne regulatorje hkrati pozivamo k nespremenjenim zagotovljenim odkupnim cenam, ki bi od leta 2010 naprej za vse nove investitorje letno upadale za šest odstotkov. Tovrstne spodbude bodo v treh do štirih letih lahko pripeljale fotovoltaiko do cenovne konkurenčnosti konvencionalnim energetskim virom," so še zapisali v sporočilu za javnost.