Čoklova je v svojem nastopu na srečanju Društva ekonomistov v zdravstvu v Ankaranu uvodoma opozorila na slabe gospodarske napovedi, pri čemer je z vidika zdravstvene blagajne posebej zaskrbljujoča napoved o zmanjševanju števila zaposlenih, saj bo posledično manj prilivov iz naslova prispevkov. Kot je pojasnila, se javni izdatki kljub navideznemu dvigu izdatkov v odstotkih BDP, namenjenih zdravstvu, v zadnjih letih niso povečevali, v letu 2013 pa bo sredstev celo manj.

Med ukrepi iz splošnega dogovora, ki jih podpira ministrstvo za zdravje, je poleg znižanja cen storitev in povečanja novih načinov zdravljenja tudi vezanje plačevanja zdravstvenih storitev na kazalnike kakovosti.

"Dejstvo je, da bo na primarnem nivoju potrebno tudi nekaj storiti, kajti primarni program zdravstvenega varstva je v nekem smislu rahlo podcenjen," je še dodala Čoklova.

Na ministrstvu za zdravje pa se po njenih besedah strinjajo, "da je za področje zdravstva, posebno v kriznih razmerah, potrebno zagotoviti dodaten denar, da ne pride do zmanjšanja socialne države". Tako so že stopili v stik z ministrstvom za finance glede možnosti razširitve prispevnih osnov tudi na oblike dela, iz katerih se do sedaj niso plačevali prispevki za zdravstveno varstvo.

Glavne težave sklepanje aneksov z negativnimi učinki

"Ugotavljamo, da prihaja do velike asimetrije med pravicami in vplačanimi prispevki," je pojasnila državna sekretarka. Zato želijo prispevne osnove razširiti tudi na dohodke iz kapitala, ki predstavljajo pretežni del dohodkov rezidentov v naši državi. Taki zavarovanci namreč "ne plačujejo odgovarjajočega deleža dohodkov, od katerih pravzaprav živijo. Ugotavljamo namreč, da glavnina prispevkov pravzaprav prihaja od zaposlenih, to se pravi od zaposlenih za nedoločen čas in za določen čas, medtem ko druge kategorije prebivalstva pravzaprav plačujejo nesorazmerno manjši delež in je njihov prispevek v zdravstveno blagajno manjši, pravice pa so pravzaprav enake".

Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Simon Vrhunec pa je poudaril, da mora dober sistem razdeljevanja sredstev v zdravstvu in plačevanja izvajalcev destimulirati napotovanje bolnikov na dražje obravnave.

Med glavnimi težavami sedanjega kriznega časa je izpostavil sklepanje aneksov z negativnimi učinki za nazaj, dejstvo, da izvajalci zdravstvenih storitev nimajo nobene vloge ter da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne daje izzivov za selektivnost pri varčevanju. Nekatere storitve so namreč precenjene, druge pa močno podcenjene, je ugotavljal. Prav tako je opozoril, da nacionalni razpisi vsebujejo "perverzne spodbude", saj spodbujajo izvajalce, da se usmerijo v tiste zdravstvene storitve, ki se bolj splačajo.

Problematična je tudi neobvladljiva masa predlogov

Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin je opozoril na sistemske težave sedanjega sistema dogovarjanja, ki ga po njegovih besedah zaznamujejo dolgotrajnost in kompleksnost postopkov ter vrsta formalnih in neformalnih pritiskov s strani vse partnerjev.

Sam zato predlaga, da sistem sicer ohranimo, vendar bi se morali ob tem vsi sodelujoči odkrito pogovarjati. Kot vodilo naj pri tem služijo osnovni cilji zdravstvenega sistema. Kot je dodal Fakin, se je treba zavedati, da neuravnotežen sistem vodi najmanj v nelagodje, s časom pa lahko tudi v kaos.

Predstavnica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Miriam Komac pa je kot glavno slabost sistema dogovarjanja navedla neobvladljivo maso predlogov. Opozorila je tudi, da deležniki nimajo pravnega varstva iz naslova kršitev oziroma neupoštevanja določil splošnega dogovora s strani ministrstva in ZZZS. Zato je po njenem treba na novo urediti vlogo in delitev pristojnosti tako države kot izvajalcev zdravstvenih storitev.