Navdahnjen s Kennedyjevimi besedami Ronald DePinho, vodja raziskovalnega centra, začenja projekt po dveh vzporednih tirih. "Eden je uporaba obstoječega znanja za kratkoročne cilje, ki bi jih lahko uresničili v tem desetletju," je dejal, "drug je ta, da ne vemo še vsega, kar bi morali vedeti za dokončno možnost ozdravitve zahrbtne bolezni."
Cilj je, da ljudje zaradi raka ne bi umirali
V centru si prizadevajo, da bi pospešili znanstvena odkritja in tako zmanjšali število smrti zaradi rakavih obolenj. Zdravniki verjamejo, da bi lahko bila smrt zaradi raka nekoč tako redka, kot je danes smrt za posledicami pljučnice. DePinho pravi, da bi se to lahko zgodilo zelo kmalu ali pa nekoliko kasneje, vse je odvisno tudi od vrste rakavega obolenja.
Pljučni rak je morilec številka ena. Deloma tudi zato, ker ga navadno odkrijejo, ko se že razširi. Kako bi odkrili način za hitrejše odkrivanje te vrste raka, za zdaj še ni znano. "Če ga opazite v prvi stopnji, imate opravka z 20-odstotno umrljivostjo. Ko je bolezen v naslednjih fazah, je verjetnost preživetja zgolj 10-odstotna," je za CNN dejal DePinho. Najpogostejša oblika raka je kožni rak, vendar pa je smrtnost pri njem zgolj pet odstotna.
Kakšna je torej prihodnost?
DePinho je dejal, da si na tisoče zdravnikov in raziskovalcev po svetu prizadeva za izboljšanje odkrivanja raka v zgodnjih fazah. Tako je preživetje veliko bolj verjetno. Še bolj pomembno bi bilo, da bi lahko preprečili sam razvoj bolezni.
Zdravniki bi lahko v prihodnosti za nekaj sto evrov analizirali DNK bolnika, s poznavanjem posebnosti njegove genetike bi tako lahko pomagali zdravniku določiti, katero zdravilo uporabiti za določenega pacienta. Tako bolniki ne bi izgubljani časa in denarja za zelo draga zdravila, pri katerih je na koncu verjetnost celo, da sploh ne bodo delovala.
Za ta projekt bodo v centru v naslednjih desetih letih namenili tri milijarde dolarjev, s projektom pa bodo začeli prihodnje leto.
