Gantar je v izjavi za javnost po obisku povedal, da je dogajanje okoli gradnje in sanacije vodovoda na onkološkem inštitutu šolski primer načina, kako se ne bi smelo delati. A minister pravi, da je težko okriviti in s prstom pokazati le na eno osebo. "Napak je bilo veliko narejenih s strani vseh; od projektantov, do nadzornikov, do sprememb projektov," je dejal.

S sanacijo bodo začeli prihodnje leto

S sanacijo bi tako lahko po njegovih besedah začeli prihodnje leto. Predvidoma letos bo namreč pripravljena projektna naloga izvedbe sanacije in nato revizija tega dela, potem pa bodo šli v razpis za izbor izvajalca sanacije. Minister sicer upa, da v vmesnem času ne bo prišlo do težav v vodovodu, če pa bo do njih prišlo, jih bo treba tekoče reševati.

Kot pravi, mu še vedno zagotavljajo, da bodo bančne garancije zadostovale za financiranje celotne sanacije vodovoda. Še letos pa morajo zaradi izteka roka unovčiti približno 1,5 milijona bančnih garancij.

Generalna direktorica onkološkega inštituta Ana Žličar pa je dejala, da bi bila najbolj zadovoljna, če bi lahko o sanaciji vodovoda govorili v preteklem času. Sicer pa jo veseli dejstvo, da je bila podpisana pogodba za projektiranje vodovoda.

Kot pravi, bodo na inštitutu zagotavljali maksimalno pomoč pri sanaciji. Sicer pa je treba zamenjati celoten vodovod, to pomeni 15.000 metrov cevi, od katerih je 80 odstotkov napeljanih nad ometom. A brez motenj pri delu v inštitutu gotovo ne bo šlo, opozarja Žličarjeva. Ob tem je poudarila, da so pripravljeni delati sobote in nedelje in proste dneve, ko je na inštitutu manj bolnikov, to pa zahtevajo tudi od izvajalca del.

Rak je bolezen, ki narašča

Med današnjim srečanjem so govorili tudi o možnostih nadaljnjega razvoja inštituta, o vse večjih obremenitvah in vedno večjem številu onkoloških bolnikov. Žličarjeva je opozorila, da je rak bolezen, ki narašča, in je tako iluzorno pričakovati, da se bo vedno obvladoval z enakim finančnim fondom.

Žličarjeva se zaveda, da danes niso časi, ko bi lahko razmišljali o kakšnem širjenju programa, "ampak si prizadevamo, da bi bolnike, ki jih obravnavamo na onkološkem inštitutu, še naprej obravnavali na strokovno sprejemljiv način".

Gantar je dejal, da se bodo o dodatnem financiranju morali pogovoriti z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, verjame pa, da bodo glede vse večje število onkoloških bolnikov morali zagotoviti dodatna sredstva.

S širjenjem presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka, predvsem presejalnega programa odkrivanja raka na dojki, se namreč veča število bolnic, ki morajo biti operirane. Ozko grlo nastaja pa predvsem pri operativnem delu, saj primanjkuje kirurgov, ki bi se s tem ukvarjali.

Delo je treba opraviti, pa četudi konec tedna

Žličarjeva pravi, da si ne želijo delati konec tedna, ampak da je delo treba opraviti. "Če to pomeni, da bomo delali za vikend, bomo takrat delali," je dejala in dodala, da so za to potrebna dodatna sredstva. Ker je z varčevalnim zakonom stabilizirana javna zdravstvena blagajna, "se lahko ob dogovoru za programe za prihodnje leto pogovarjamo o povečanem vložku za te programe," pravi Gantar. Ob tem je izpostavil vprašanje pripravljenosti zdravnikov in zdravstvenih ekip, da so pripravljeni izvajati operacije tudi za konec tedna.

Onkološki inštitut je sicer v prvi polovici leta izpolnil načrtovan obseg dela pri izvajanju programa, z izjemo preiskav PET CT. V prvem polletju je inštitut ustvaril 78.000 evrov primanjkljaja, pojasnjuje generalna direktorica. Žličarjeva je glede na razmere z rezultatom zadovoljna. Tudi Gantar je to označil kot dober rezultat glede na celotne prihodke inštituta.

Sicer pa je minister tudi povedal, da je bil danes podpis pogodbe z izvajalcem za obnovo hematološkega oddelka v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Dela se bodo tako po njegovih napovedih začela septembra.