Dolžnost delodajalca je, da s sprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov zagotovi delavcem varnost in zdravje v zvezi z delom, poudarjajo v inšpektoratu in dodajajo, da je delodajalčeva odločitev, za katere ukrepe se bo odločil.

Tako se lahko delodajalec odloči za prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejše in daljše odmore med delovnim časom, delavcem ponudi ustrezne osvežilne brezalkoholne napitke, zmanjša intenzivnost dela in podobno, kot skrajni ukrep pa tudi prekinitev delovnega procesa, navajajo v inšpektoratu.

Delodajalec se lahko odloči tudi za drugačne, dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če ostalih ukrepov npr. zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati.

Razen v vročih delovnih prostorih

Sicer pa ta temperaturna omejitev velja za delovna okolja razen v t. i. vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi same delovne opreme (npr. peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov. Ta dikcija pa je dokaj široka in njeno izvajanje dejansko zahteva ustrezno obravnavo vsakega posamičnega nastalega primera.

Vendar pa se ocenjuje, da občasno zlasti poletno zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi preko 28 stopinj Celzija praviloma v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa določena tveganja lahko predstavlja za npr. kardiovaskularne bolnike, navajajo v inšpektoratu.

Po tri litre vode na dan

Inšpektorat za delo glede zvišanih temperatur na delovnih mestih predlaga tako delodajalcem kakor delavcem, naj temperaturo zraka v delovnem prostoru ne znižajo za več kot sedem stopinj glede na zunanjo, seveda če so v delovnem prostoru klimatske naprave.

Sicer pa v inšpektoratu delavcem svetujejo, naj v času vročine popijejo do tri litre vode oz. brezalkoholnih pijač, naj ne pijejo alkoholnih pijač, naj se oblečejo v lahka in zračna oblačila in naj se seznanijo z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam.

Poleg tega naj se izogibajo slani prehrani in začimbam, najbolj učinkoviti pa so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje.

Bolj zahtevna dela opravite zjutraj

Najbolj zahtevna dela je priporočljivo opraviti zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka. Če pa delavci delajo v ekstremno visokih temperaturah, naj to delo vedno opravljajo v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Kot še navajajo v inšpektoratu, morajo biti ukrepi za toplotno udobje opredeljeni v sprejeti izjavi o varnosti z oceno tveganja. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki pojavljajo ob prekoračenih temperaturah.

Če delodajalec ne izvede ustreznih ukrepov, ga je delavec dolžan obvestiti o nastanku škodljivih vplivov. Če delodajalec škodljivih pojavov ni odpravil oz. če je delavec meni, da izvedeni varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela, so še navedli v inšpektoratu.