Podobno kot zgoraj omenjeno predvidevanje, znanstveniki zatrjujejo, da bi z zmanjšanjem gledanja televizije na zgolj dve uri dnevno svoje življenje podaljšali za 1,4 leta.
Nekateri drugi znanstveniki pa so ob navedbah skeptični. Omenjena študija je skupek petih različnih študij, je pa z njo težko napovedati realno tveganje posameznika. Profesor David Spiegelhalter, strokovnjak za rizične kalkulacije, je povedal: "To je študija populacij in zato ne pove konkretno, kaj drži za posameznika. Kako sedenje dejansko vpliva, je težko napovedati, logično pa se zdi, da več kot se gibljemo, dlje naj bi živeli.“
Sicer pa čedalje več dejavnikov nakazuje, da več kot sedimo, manj smo zdravi. Sedenje in gledanje televizije so denimo tudi številne druge študije povezale z boleznimi kot so diabetes in obolenja srca. Vendar najti povezavo še ne pomeni najti dejanskega vzroka in posledice.
Omenjena študija je sicer preučila 167.000 posameznikov, ni pa se osredotočila na življenjske sloge le teh. Ni bilo namreč upoštevano, ali so morebiti posamezniki že v osnovi bolni in morajo zato več časa presedeti.
Vsekakor pa je dejstvo, da današnji način življenja od nas zahteva dolge presedete ure v pisarnah. Pretirano sedenje pa gotovo predstavlja rizični dejavnik, ki se lahko odrazi tudi v določenih obolenjih. V Veliki Britaniji so denimo nedavno izdali smernice, da bi vsi morali poskušati manj sedeti in se bolj aktivno ukvarjati s športnimi aktivnostmi. Zadostuje že hoja v bližnjo trgovino, namesto, da se tja odpravimo z avtomobilom.
