Prvič so s stavko medicinske sestre v intenzivnih terapijah Univerzitetnega kliničnega centra opozorile kmalu po uveljavitvi zakona o sistemu plač v javnem sektorju v letu 2008.
Za stavko so se odločile tiste medicinske sestre, ki so sicer imele srednješolsko izobrazbo, a so že vrsto let opravljale dela diplomiranih medicinskih sester. Pred uvedbo plačnega sistema v javnem sektorju so takšne srednje medicinske sestre plačevali večinoma po kompetencah, tako so po dogovoru prejemale 10 odstotkov nižjo plačo od diplomiranih sester, ta razlika pa je v plači znašala okoli 100 evrov.
Gre predvsem za starejše medicinske sestre, ki so izpolnjevale zahteve za delo na zahtevnejših delovnih mestih, kot je na primer intenzivna terapija, ko so vstopale v zdravstveni sistem. Z leti pa se je šolski sistem spreminjal in se je zahtevana izobrazba za ista opravila zviševala.
Srednje medicinske sestre opravlajle dela diplomiranih
Takoj po uveljavitvi plačnega sistema so začeli te srednje medicinske sestre plačevati zgolj glede na njihovo izobrazbo, čeprav so v nekaterih drugih poklicnih skupinah dosegli plačevanje po kompetencah. Uvrščene so bile tudi 10 plačnih razredov nižje od diplomiranih sester, čeprav so praviloma opravljale iste naloge, kar je znašalo 500 evrov bruto.
Zaradi tega se je jeseni leta 2008 okoli 200 srednjih medicinskih sester, ki so na oddelkih intenzivne terapije III opravljale dela tudi diplomiranih, odločilo za belo stavko. To pomeni, da so opravljale le tista dela, za katera so bile plačane po pogodbi, torej za dela srednjih medicinskih sester.
Kmalu so sindikalni predstavniki s takratnim ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom sklenili dogovor, po katerem so bile srednje medicinske sestre zaradi opravljanja dela diplomiranih prek povečanega obsega dela plačane za dvanajst ali dvajset odstotkov več.
(Foto: Luka Cjuha)
UKC leta 2010 medicinskim sestram odvzel del napredovanj
Dodatek je bil na koncu dogovorjen za medicinske sestre povsod po državi, a se je po nekaj mesecih veljave iztekel. Bolnišnice so vsaka po svoje iskale rešitve, UKC se je odločil za izplačevanje po kombiniranih pogodbah - delno za delovno mesto srednje medicinske sestre, delno pa za delovno mesto diplomirane medicinske sestre, katerih naloge tudi opravljajo.
A je ministrstvo za zdravje leta 2010 po opravljenem upravnem nadzoru v UKC Ljubljana v odločbi odredilo, da se morajo srednje medicinske sestre ponovno uvrstiti na tista delovna mesta, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi in da UKC Ljubljana od njih zahteva vračilo preveč izplačanih plač. Vodstvo UKC odločbe sicer ni izpolnilo v celoti, ampak je sestram odvzelo le del napredovanj, in sicer le tista, ki izhajajo iz deleža njihovih pogodb za diplomirano medicinsko sestro.
Zaradi tega se je scenarij iz jeseni 2008 ponovil dve leti pozneje. Drugič je stavkalo okoli 170 medicinskih sester, ki so po tednu stavke dosegle, da je ministrstvo za zdravje odpravilo tri točke te odločbe po upravnem nadzoru.
Še isti mesec so nato vlada in predstavniki sindikatov v zdravstveni negi podpisali aneks h kolektivni pogodbi, s katerim so se dogovorili, da bodo takšne medicinske sestre, ki delajo na enotah intenzivne terapije III, operacijskih blokih, in patronažne sestre, lahko plačane tudi v 80 odstotkih za delo diplomiranih sester. Do kombiniranih pogodb naj bi bile upravičene sestre, ki so izobrazbo končale do leta 1985 in ki so že deset let na tem delovnem mestu.
(Foto: Luka Cjuha)
Nove pogodbe brez napredovanj
Mlajšim medicinskim sestram s srednješolsko izobrazbo, ki posegajo v delokrog diplomiranih sester, pa bodo delodajalci dolžni v celoti financirati izobraževanje po prvi bolonjski stopnji za diplomirano sestro. Če se bodo sestre za izobraževanje odločile, bodo imele na voljo šest let, da diplomirajo.
Tokrat se je spet zapletlo. Vodstvo UKC Ljubljana je sestram ponudilo v podpis nove pogodbe brez napredovanj na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre. Trdijo namreč, da ni pravne podlage za izplačilo napredovanja, ki so ga dosegle kot srednje medicinske sestre, kot napredovanja diplomiranih sester.
Okoli 130 sester je stavko napovedalo sprva za 11. junij, a so jo potem, ko je ministrstvo za zdravje obljubilo sistemsko rešitev, dvakrat odložile, vsakič za 14 dni. V reševanje problematike se je vključil tudi inšpektorat za javno upravo ministrstva za javno upravo.
V pogajanjih so sicer dosegli rešitev, ki je bila sprejemljiva za vse sindikate v zdravstveni negi. Tako so sestram ponudili rešitev, po kateri bi ustvarili novo delovno mesto, znotraj katerega bi bile plačane kot srednje medicinske sestre, a bi jim lahko vodstvo priznalo delovne izkušnje oz. bi jim priznali do pet plačnih razredov več.
(Foto: Luka Cjuha)
Stavkalo bo 50 medicinskih sester v UKC Ljubljana
A sta dva sindikata zahtevala, da enaka rešitev obvelja tudi za vse ostale medicinske sestre, ki so v podobnem položaju tudi drugod v Sloveniji. A minister za zdravje Tomaž Gantar na takšen predlog ne pristaja. Kot pravi, sedaj "preprosto ni pravi čas za odpiranje novih vprašanj glede plačnih nesorazmerij". Ob tem pa je poudaril, da bo "vsekakor treba najti rešitev znotraj UKC, takšno, ki ne bo imela posledic za celotni plačni sistem".
Tako bo tokrat stavkalo okoli 50 medicinskih sester v UKC Ljubljana. Številka stavkajočih je v primerjavi s prejšnjimi stavkami nižja deloma zato, ker se je del teh sester že doizobraževal v diplomirane sestre, deloma pa zato, ker smo v času letnih dopustov in se zaradi tega na nekaterih oddelkih niso odločile stavkati, saj delo ne bi moglo normalno potekati. Sicer pa podobne težave pestijo tudi medicinske sestre drugod po državi, a obseg tega problema po drugih zdravstvenih ustanovah ni tako obsežen.
