Načrtovani prihodki zavoda v finančnem načrtu za letošnje leto znašajo 2,33 milijarde evrov, kar je v primerjavi z lansko realizacijo prihodkov za 2,3 odstotka manj. Predvideni odhodki zavoda za letošnje leto znašajo 2,35 milijarde evrov, kar je 1,4 odstotka manj od realizacije v lanskem letu.

Finančni načrt vključuje tako ukrepe zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) kot tudi ukrepe, ki bodo vključeni v aneks k splošnemu dogovoru. Slednji bo med drugim znižal cene zdravstvenih storitev za tri odstotke in zagotovil financiranje zdravstvene oskrbe v dveh domovih za upokojence, ki sicer imata koncesijo, a financiranje še ni bilo urejeno.

Zavod bo zaradi uveljavitve ZUJF letos v blagajni predvidoma prihranil 53,22 milijona evrov. Ker bodo učinki tega zakona veljali v celotnem prihodnjem letu, pa bodo po napovedih generalnega direktorja zavoda Sama Fakina ustvarili presežek, čimer bodo pokrili prenos dela stroškov iz letošnjega v prihodnje leto v višini 29,9 milijona evrov. Tako bo zavod v prihodnjem letu po Fakinovih napovedih posloval pozitivno, če ne bodo spremenjene makroekonomske okoliščine. Če bi se ti pogoji spremenili že letos, pa bodo pripravil rebalans danes sprejetega finančnega načrta.

Ob tem opozarja, da se gospodarska kriza nadaljuje, kljub temu pa ta finančni načrt omogoča takšno poslovanje, da je dostop do zdravstvenega varstva še vedno nemoten.

Poleg tega so strokovni službi ZZZS naložili, naj v okviru sprejetega finančnega načrta prestrukturira sredstva v višini dveh milijonov evrov, ki jih bodo namenili za preventivo na področju varovanja zdravja na delovnem mestu. Takšen ukrep je zahteval predstavnik delodajalcev v skupščini Igor Antauer, ki bi v nasprotnem primeru finančnemu načrtu odrekel svojo podporo.

Predstavnica ministrstva za zdravje v skupščini Elda Gregorič Rogelj je ocenila, da je prenašanje dela odhodkov iz letošnjega leta v prihodnje leto smiselno, saj bo ZUJF veljal prihodnje leto v celoti, zaradi česar bodo varčevalni učinki višji.

Sicer pa je poudarila, da se bodo cene zdravstvenih storitev oz. stroški ZZZS do izvajalcev zdravstvene dejavnosti realno znižali za pet odstotkov; za dva odstotka z učinki ZUJF na področju dohodkov javnih uslužbencev, cen zdravil itd., ter za dodatne tri odstotke z znižanjem cene v okviru aneksa k splošnemu dogovoru.

Med razpravo so nekateri člani skupščine izrazili določeno skepso do pripravljenega finančnega načrta. Tako je na primer Antauer znova opozoril, da so med obveznostmi blagajne tudi stroški, ki med zdravstvene storitve ne spadajo. Na to Antauer sicer opozarja že več let, kot tudi na to, da v zdravstvu še vedno ni potrebnih normativov in standardov, s čimer bi lahko opravili bistveno racionalizacijo na področju odhodkov zdravstvene blagajne.

Predstavnik delodajalcev v skupščini Jože Smole je opozoril, da zavod finančni načrt sprejema pozno, saj da je polovica letošnjega leta že minila. Kot pravi, gospodarske družbe finančni načrt sprejemajo v začetku leta, tudi če ne vedo, kakšni bodo pogoji poslovanja v tem letu.

Izvršni direktor področja zdravstvenih zavarovanj v Adriatic Slovenici Ivan Gracar pa je poudaril, da z dodatnimi prenosi kritja storitev iz obveznega na prostovoljno zdravstveno zavarovanje, kar je vključeno v finančni načrt, prostovoljne zdravstvene zavarovalnice pravzaprav rešujejo zdravstveno blagajno in zdravstveni sistem.

Izračun, za koliko se bo premija zaradi tega dvignila v Adriatic Slovenici, po njegovih besedah še ni končan. "A preprosta matematika kaže, da je mesečni dvig v sistemu 3,8 evra na zavarovanca," pravi Gracar, ki tako pričakuje, da bodo vse tri prostovoljne zavarovalnice premijo dvignile v približno enakem znesku. Vzajemna je že v sredo sporočila, da bo premijo zvišala za štiri evre. Sicer pa Gracar zagotavlja, da se zavarovalnice ne dogovarjajo, koliko bodo zvišale premije.

Fakin pa razpolaga z drugačnimi izračuni, za koliko bi se premija prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja lahko dvignila. Sam meni, da bi se lahko za nekaj več kot tri evre.