Projekt ima naslov Program podpore za delodajalce in zaposlene pri odpravljanju stresa, povezanega z delom, in pri zmanjševanju njegovih škodljivih posledic, pri katerem so sodelovali Univerza v Mariboru, Združenje Delodajalcev Slovenije, Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije (ZSSS), Izobraževalno-raziskovalni inštitut Ljubljana ter Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

Sodelovalo je pet podjetij

V projekt so vključili pet podjetij, Talum, Steklarno Hrastnik, Splošno bolnišnico Murska Sobota, Lumar IG in Primorje. V njih so ustanovili svetovalne odbore, v katerih so predstavniki vodstva in zaposlenih opozorili na problematiko v podjetju in z anketo med delavci izvedli začetno raziskavo stanja o stresu. V njej so ugotavljali stanje glede stresa na delovnem mestu, izostajanje z delovnega mesta, izgorevanje na delovnem mestu, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, odhajanje iz delovne organizacije ter zmanjšano učinkovitost in delovno storilnost na delovnem mestu. Kot ukrep pomoči pri obvladovanju stresa so zaposlenim poleg izobraževanja o obvladovanju stresa ponudili tudi stalno strokovno pomoč v obliki brezplačnih telefonskih ali osebnih pogovorov z zunanjimi strokovnjaki. Posvetovali so se lahko o težavah na delovnem mestu, družinskih težavah, pravnih ali finančnih težavah, duševnih stiskah in odvisnostih. Če je svetovalec ocenil, da gre za resnejšo težavo, je posameznika napotil k ustreznemu strokovnjaku (psihiatru, svetovalcu za pravne ali denarne zadeve ipd.). V ta namen so vzpostavili mrežo strokovnjakov po Sloveniji.

"V stresnih situacijah je ključno, da posamezniku pomagamo čim hitreje razrešiti težavo in odpraviti stisko. Hitra intervencija pomembno vpliva na zmanjšanje stresa posameznika, s tem pa se posledično zmanjšujejo tudi obolenja, ki jim botruje hud stres. To se kaže v nižjih stroških delodajalca zaradi bolniških odsotnosti zaposlenih," ugotavlja Katja Štandeker z Izobraževalno-raziskovalnega inštituta Ljubljana. Ob koncu projekta so ponovili anketo in poskusili ugotoviti učinkovitost izvedenih ukrepov.

V podjetjih so bili s podpornimi oblikami pomoči zadovoljni in želijo, da se te dejavnosti razvijajo še naprej. Tudi za svetovanje se je odločilo več zaposlenih, kot so raziskovalci pričakovali, je povedal Igor Hrast z Izobraževalno-raziskovalnega inštituta Ljubljana.

Orodje za napoved stresnih obremenitev

V okviru projekta so razvili tudi orodje, s katerim bodo v podjetjih lahko opredelili vrsto, intenziteto in škodljive posledice bremen, ki jih doživljajo zaposleni zaradi izpostavljenosti različnim tveganjem na delovnem mestu. Ta tveganja se nanašajo na vsebino dela (monotonost, premalo zahtevno delo, stalno delo z ljudmi...), urnik dela, delovno okolje (pomanjkanje prostora, svetlobe, hrup...), organizacijsko kulturo (slabo obveščanje, premalo podpore pri reševanju težav...), odnose na delovnem mestu, družinske razmere in osebne značilnosti zaposlenega, skrb zase (nekoriščenje bolniškega dopusta, dopusta...), socialnodemografske okoliščine (slabe bivalne razmere, prenizek dohodek...) in drugo.

"S tem orodjem za prepoznavanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu lahko zelo selektivno določimo, kakšne ukrepe je treba v določenem podjetju izvajati, saj lahko z njimi prepoznamo zelo konkretne dejavnike tveganj, ki so značilni za določene poklicne profile ali delovna mesta. S tem orodjem bodo v prihodnje lahko izvajali tudi napoved, kaj se utegne zgoditi ob naboru tveganj, ki jih odkrijejo v kratko in srednjeročnem obdobju," je povedala Lilijana Šprah iz Znanstvenoraziskovalnega centa SAZU.

Razširjanje dobre prakse

V projektu so tudi ugotovili, da je pri ukrepih, ki jih podjetja že izvajajo, stres nedefinirano področje in so podjetja v težavah pri iskanju rešitev. "Pri tem projektu gre za konkreten poskus, kaj se lahko naredi, in da ne ostajamo pri površinskih ukrepih pri težavah, ki zahtevajo globinsko obravnavo," je povedal Hrast.

Evropska unija je obvladovanje stresa zapisala v strategijo programa varstva in zdravja pri delu v obdobju 2007-2012 in zato v vsej EU potekajo intenzivne dejavnosti za obvladovanje stresa, povezanega z delom, je spomnila Lučka Böhm, s tem projektom pa se Slovenija uvršča med države, ki so pri tem storile nekaj zelo konkretnega. Projekt so njegovi izvajalci nedavno predstavili na zaključni konferenci, ki se je je udeležilo 160 predstavnikov podjetij. Ti bodo, upajo raziskovalci, v svoje okolje odnesli dobro prakso, kako obvladovati stres.

Ankete v zadnjih desetih letih so namreč pokazale, da večina slovenskih menedžerjev stres na delovnem mestu izpostavlja kot tisto stvar v podjetju, ki jim v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu vzbuja največjo skrb. Na drugi strani je samo manjšina istih menedžerjev navedla, da v podjetju izvajajo kakršen koli ukrep za obvladovanje stresa, je povedala Böhmova.

Stres je eden glavnih problemov, ki jih imajo delodajalci, se je strinjal Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije: "Delodajalci imajo samo en cilj: zdravega, motiviranega, visoko usposobljenega delavca. Samo tako bo podjetje dosegalo poslovne cilje." Problem stresa so odprli in naredili prvi korak, vendar pravi pristop do varnosti in zdravja pri delu ne sme biti ukvarjanje z boleznimi, pač pa kako ohraniti zdravje zaposlenih, je še menil.