Kondomi iz ovčjih črev, ugotavljanje nosečnosti s pomočjo žabe in prepovedani splavi – v Muzeju kontracepcije in splava na Dunaju se lahko obiskovalci poučijo o starodavnih metodah zaščite pred nezaželeno nosečnostjo, o nezakonitih in nevarnih prekinitvah nosečnosti ter načinih ugotavljanja nosečnosti skozi zgodovino. Na ogled so tako eksponati iz različnih zgodovinskih obdobij kot tudi filmi, statistike in izrezki iz časopisov. Ustanovitelj in direktor muzeja, ginekolog Christian Fiala, želi obiskovalce poučiti o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti načrtovanja nosečnosti ter razbiti moderne mite o zanositvi.
Limonina lupina kot kontracepcija
Želja po nadzorovanju zanositve obstaja že od nekdaj, zato so ljudje posegali po najrazličnejših - večinoma nezanesljivih - sredstvih in metodah. Casanovine ljubimke naj bi si v 18. stoletju pred spolnim odnosom v nožnico vstavljale polovico limonine lupine, kar naj bi učinkovalo kot kontracepcija. V začetku 20. stoletja so za preventivo uporabljali kis, s čimer so po odnosu spirali nožnico, do 20. stoletja pa so moški namesto kondoma uporabljali kar ovčja čreva in ribji mehur.
Tudi testi za ugotavljanje nosečnosti so bili precej domiselni. V starem Egiptu je ženska spila mešanico piva in dateljnov, in če je po tem bruhala, je bil to znak za nosečnost. Do leta 1960 so v Avstriji delali nosečniške teste s pomočjo žab. Urin domnevno noseče ženske so žabji samici vbrizgali pod kožo, in če je žival zatem izlegla jajčeca, je bil test pozitiven.
Mučenje zaradi prepovedanega splava
Muzej prikazuje tudi nevarno prekinjanje nosečnosti v času, ko je bil splav še prepovedan, zato so se ženske pogosto zatekale k mazačem. Na ogled je delovna miza s pletilkami v predalu, iz razstavljenih dokumentov pa si lahko obiskovalci preberejo zgodbe žensk, ki so bile zaradi prepovedanega splava obsojene na mučenje. Ena takih zgodb na temo prekinitev nosečnosti in kontracepcije v Avstriji bo 31. maja 2012 predstavljena tudi v filmu "Dolga roka cesarice" v Prirodoslovnem muzeju na Dunaju.
