Po njegovi oceni ukrepi, ki so bili sprejeti v okviru zakona za uravnoteženje javnih financ, ne pomenijo predhodnice reform v zdravstvu, ampak reševanje trenutnih razmer in kupovanje časa za pripravo reforme zdravstva, ki bi bila dorečena znotraj socialnega dialoga.
Gantar meni, da je pri varčevanju v zdravstvu veliko pomanjkljivosti. "Tako se velikokrat govori o javnih razpisih, naložbah v zdravstvu, ki so potekale neracionalno in netransparentno, nekatera področja zdravstva so neprimerno organizirana, predvsem pa je problematično financiranje zdravstva in zdravstvenih zavodov, ki ni vzpodbudno za boljše in bolj racionalno delo," je dejal minister na srečanju ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, ki je potekalo pod naslovom Kako naprej v zdravstvu?
Gantar: Plače v zdravstvu so nestimulativne
Po njegovih besedah je plačevanje zaposlenih v zdravstvu nestimulativno, bolj ali manj je prisotna uravnilovka in zaposlenih, ki delajo dobro in učinkovito, ni možno nagrajevati.
Gantar je napovedal, da bo v okviru zakona o zdravstveni dejavnosti predlagal povezovanje zdravstvenih domov in povezovanje strokovnih služb tudi na ravni bolnišnic. V okviru zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa je treba določiti košarico pravic, ki bi morala biti oblikovana in dostopna za nek solidaren način financiranja.
Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je pojasnil, da so predlagali zniževanje cen in določene korekturne ukrepe pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Zanj so pomembni tudi ukrepi, ki jih prinaša zakon za uravnoteženje javnih financ. Fakin upa, da bo na podlagi različnih ukrepov zdravstvena blagajna letos bolj stabilna, kot je bila lani. V letu 2013 Fakin ne pričakuje težav z zdravstveno blagajno, razen v primeru nadaljnjega pešanja slovenskega gospodarstva.
Letos naj bi privarčevali do 120 milijonov
Z določenimi ukrepi je po Fakinovi oceni letos možno privarčevati od 110 do 120 milijonov evrov, naslednje leto pa še več.
Marija Seljak iz Inštituta RS za varovanje zdravja pa je napovedala, da bo inštitut med drugim do leta 2015 vzpostavil sistem sprotnega zagotavljanja informacij o zdravju prebivalcev v Sloveniji in da bo inštitut postal najpomembnejši vir informacij ter osrednji partner za različne resorje pri oblikovanju zdravih politik in programov krepitve zdravja.
Predstavnik Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek je opozoril, da se bodo kot nujna posledica predvidenih nadaljnjih varčevalnih ukrepov v zdravstvu pojavile še večje težave pri zagotavljanju ustrezne tekoče likvidnosti zavodov in bistveno zmanjšan obseg investicijske dejavnosti, kar bo zagotovo vplivalo tudi na kakovost zdravstvenih storitev za uporabnika.
