Tipični simptomi astme so nočni kašelj ali nočna dušenja, jutranji kašelj ali jutranja kratka sapa in težka sapa ob telesnih obremenitvah. Ob povečanju vnetja dihal se poslabša tudi astma. Vnetje je pri astmi škodljivo, zato ga je treba zavirati. To storimo z odstranjevanjem alergenov in dražljivcev iz bolnikovega okolja. Ker pa to skoraj nikoli ne zadošča za umiritev astme, vnetje zaviramo predvsem z uporabo zdravil, navaja bolnišnica za pljučne bolezni in alergijo Golnik na svoji spletni strani.
Učinkovita zdravila za zaviranje oziroma preprečevanje vnetja so inhalacijski glukokortikoidi ter antilevkotrieni, žal pa z nobenim zdravilom astme ne pozdravimo dokončno, ampak jo samo nadzorujemo. Pogosto je pri bolniku z astmo potrebno dolgoletno, tudi doživljenjsko protivnetno zdravljenje.
Diagnozo astme največkrat postavi osebni zdravnik. Vzrokov zanjo pa ni mogoče vedno določiti. Pogosto je posledica alergij, ki jo izzovejo pelodi, hišni prah, živalske dlake in perje, tobačni dim, hrana, zdravila, napadi pa se lahko pojavijo tudi zaradi mrzlega zraka in stresa.
Astmo je večinoma možno zelo uspešno zdraviti. Zdravljen bolnik z astmo pa praviloma nima težav; je normalno telesno zmogljiv in ima normalno pljučno funkcijo.
Na svetu je okoli 300 milijonov obolelih za to kronično boleznijo. Javno zanimanje pa obstaja šele od nedavnega, ker sta se pogostost in tudi smrtnost v zadnjih desetletjih močno povečali. O vzrokih za nastanek astme znanost nima jasnih odgovorov. Najverjetneje gre za kombinacijo genetskih, razvojnih in okoljskih dejavnikov, navajajo v bolnišnici Golnik.
