Potem ko je na najnižji točki tehtala le slabih 20 kilogramov, je Bassettova potrebovala desetletje, da je bolezen premagala, pri tem pa ji je zelo pomagal tudi njen mož James – dosegla je "normalno" število kilogramov.

Ko pa je zanosila, se je anoreksija znova vrnila. Bassettova se je tako bala, da bi se zredila, da je shujšala na samo 25 kilogramov, s tem pa ogrozila svoje življenje in življenje nerojenega sina. Na koncu so jo morali hraniti prek cevke, da sta ona in sin Evan preživela.

Zaradi nenadne izgube teže so Bassettovo sprejeli v bolnišnico, ko je bila noseča le 11 tednov. Evan se je rodil po 30 tednih, zaradi anoreksije pa je bila njegova mati tako krhka, da ni mogla skrbeti zanj vse dokler ni dopolnil 14 mesecev.

Pri 30 letih končno zdrava

Bassettova je zdaj stara 30 let in si je popolnoma opomogla. "Evan je mali čudež. Vsak dan ga samo gledam in sem tako hvaležna, ker je zdrav. Počutim se tako krivo, ker vem, da je moje hujšanje ogrozilo Evanovo življenje. Toda medtem ko sem realistično vedela, da bom zaradi nosečnosti pridobila na teži, je bilo dejstvo, da bi bila večja, popolnoma odbijajoče,“ razlaga Bassettova.

"Zdaj sem mu tudi hvaležna. Ironično sem ponovno zbolela ravno zaradi nosečnosti, toda Evan je tisti, ki me je ozdravil. Vedela sem, da se moram pozdraviti, če želim biti dobra mama,“ dodaja 30-letnica, ki zdaj načrtuje novega otroka.

Je pa dejstvo, da je že prvič sploh lahko zanosila, neverjetno. Za anoreksijo je prvič zbolela pri 12 letih, ko pa je bila stara 16 let, so jo zdravniki opozorili, da je zaradi stradanja postala neplodna.

182 centimetra visoka Bassettova je razložila, da je v tistem obdobju umrl družinski prijatelj, kar jo je zelo prizadelo. "Takrat sem bila tudi vedno veliko višja od vseh drugih. Čeprav sem naravno vitka, sem se počutila ogromno. Mama me je rotila, naj jem, in me vodila zdravnikom. Ko je bilo najhuje, sem tehtala manj kot 20 kilogramov in končala na kliniki za zdravljenje motenj hranjenja. Bila sem le kost in koža, zdravniki so mi dali še nekaj dni življenja.“

Mož ji je zelo pomagal

Po sedmih mesecih na kliniki je tehtala 38 kilogramov, kar je bila tudi njena teža v prihodnjih nekaj letih. Ko ji je bilo 18 let, je spoznala bodočega moža Jamesa. "James je vedno vedel za mojo bolezen in dve leti sva bila samo prijatelja. Vedno sem mu lahko vse povedala in sčasoma sva se zbližala."

Bassettova je ob njem počasi pridobivala na kilaži in pri 27 letih, ko sta se poročila, je tehtala 57 kilogramov. Videti je bilo, da je anoreksija pozabljena, toda tri mesece pozneje je Bassettova ugotovila, da je noseča.

"Bil je šok. Med najstništvom nisem imela menstruacije, vrnila se je šele, ko mi je bilo 23 let. Zdravniki so mi rekli, da ne bom mogla imeti otrok. Bila sva tako vesela, ker sem bila noseča – želela sva si družine in načrtovala posvojitev.

Po šestih tednih nosečnosti pa se je v njeno glavo vrnila anoreksija. "Bila sem panična zaradi trebuha, celotnega telesa, večanja,“ priznava. "In tudi kadar nisem imela jutranjih slabosti, nisem mogla jesti ničesar razen solate ali sadja. Vedela sem, da bi morala jesti več, zaradi otroka, toda samo sebe in Jamesa sem slepila, da je moja dieta s sadjem dovolj. Nikomur nisem upala zaupati svojih misli.“

Ob nosečnosti se je anoreksija vrnila

Ko je bila noseča enajst tednov, se je zrušila in odpeljali so jo v bolnišnico. Krvni testi so pokazali, da ona in njen nerojeni sin dobesedno stradata do smrti in takoj so jo pričeli hraniti prek cevke. "Bilo me je tako strah, rotila sem zdravnike, naj me obdržijo v bolnišnici. Vedela sem, da doma ne bom dovolj jedla,“ se spominja.

Čeprav so jo zdravniki in mož prosili in prepričevali, naj prične jesti, ni zmogla zaužiti ničesar, razen drobnih grižljajev. Tako je bilo njeno življenje in življenje Evana odvisno od cevke za hranjenje.

Pri 30 tednih nosečnosti pa je zaradi cevke Bassettova staknila nevarno infekcijo, tako da zdrvniki niso imeli izbire. Evan se je rodil s cesarskim rezom in čeprav je bil nedonošenček, je hitro pričel pridobivati na kilogramih. To pa ni veljalo za njegovo mater, ki še vedno ni hotela jesti.

"Zdaj lahko gledam tiste fotografije ob rojstvu Evana in sem šokirana nad tem, kako koščena sem bila. Bizarno je, da sem se takrat še vedno počutila debela in čeprav je bil moj trebuh velikosti teniške žogice, mi je bilo slabo, če sem pojedla karkoli trdnega,“ razlaga Bassettova.

Leto dni na kliniki

Evan je z očetom kmalu zapustil bolnišnico, ona pa je morala ostati notri še šest tednov, nato pa so jo premestili v kliniko za zdravljenje motenj hranjenja. Minilo je skorajda leto dni, preden je postala dovolj zdrava, da se je vrnila domov. "Srce se mi je trgalo. Jamesu so dovolili, da me z Evanom obišče le enkrat tedensko. Moja mama mu je pomagala z Evanom, tako da je James lahko delal, vseeno pa je bilo to za naju neverjetno težko obdobje.“

"Odločilna točka je prišla, ko sem previjala Evana in nenadoma postala povsem obupana, ko sem pomislila, da ga ne bom previjala cel teden. V tistem trenutku sem vedela, da se moram pozdraviti, če želim biti normalna mama Evanu in če hočem normalno družinsko življenje. Prisilila sem se jesti.“

Ko je bil Evan star 14 mesecev, se je njegova mati s 57 kilogrami končno vrnila domov. "To je bil zelo čustven dogodek. In od takrat sem odločena, da se bom Evanu oddolžila. Od takrat naju ni še nihče ločil.“