Raven ogljikovega monoksida v bivalnih prostorih lahko naraste zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja ali vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov ter plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode. Lahko naraste tudi pri nepravilno zgrajenem ali pokvarjenem dimniku ali ventilacijskem sistemu.

Obvezna vgradnja detektorja CO v novogradnje

Večino zastrupitev z ogljikovim monoksidom bi se dalo preprečiti s pravilnim vzdrževanjem kurilnih naprav. Ogljikov monoksid je plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem gorenju plina, kurilnega olja, drv, premoga in ga s svojimi čutili ne moremo zaznati. Zato je pri vseh, ki se ogrevajo s pomočjo peči, detektor ogljikovega monoksida praktično nepogrešljiva naprava.

Kot piše Delo, se v Elektrotehniški zvezi Slovenije (EZS) glede na ameriške izkušnje sprašujejo, zakaj tudi pri nas ne bi predpisali obvezne vgradnje detektorja za CO v novogradnje, tudi v zasebne hiše in stanovanja. Mnenja strokovnjakov glede obvezne vgradnje detektorjev oziroma malih naprav za zaznavanje CO so med seboj zelo nasprotujoča. Da lahko detektorji, narejeni po evropskih standardih, rešijo marsikatero življenje, elektrotehnikom pritrjuje tudi medicinska stroka. A pot do spremembe zakonodaje bo najbrž dolga: detektorjem, ki stanejo nekaj deset evrov namreč močno nasprotujejo – dimnikarji.

Mihael Gruden iz Energetskega servisa Ljubljana je za Delo povedal, da detektor ne more biti nadomestilo za njihove 'uzakonjene akcije'. Gruden se sklicuje se na prakso, ki je pokazala, da tudi detektorji CO niso povsem zanesljivi in da ne morejo ustrezno nadomestiti rednega in strokovnega vzdrževanja kurilnih naprav. Kot pravi, so detektorji v večini detektorji. Opozoril je, da je dokazano, da jih v objektih, v katerih so vgrajeni, deluje le tretjina, saj lastniki niso pozorni na to, kdaj se baterije spraznijo. Gruden še pravi, da bi detektorji z lastnim napajanjem stranko stali toliko kot dimnikarske storitve v 20 letih. Tudi o stalnem spremljanju CO v stanovanjih meni, da bi bil za večino predrag.

Obstoječe stanje je alarmantno

Generalni sekretar EZS Rudi Zorko trdi, da je obstoječe stanje v preventivi pred zastrupitvami s CO v bivalnih prostorih je v državi alarmantno. Kot pravi, so napake kljub strokovni vgradnji naprav prepogoste in smrti je preveč. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja približno petdeset na leto, od tega je 75 odstotkov nesreč, četrtina jih je posledica samomorov.

V EZS ocenjujejo, da je najkrajša pot do novega pravilnika v preventivi pred zastrupitvami s CO v stanovanjskih objektih nadgradnja obstoječega o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov in ugotavljajo, da je razviti svet sprejel standarde za to področje tudi za stanovanjske objekte (EN 50291), a se nanašajo v glavnem na izvedbo naprav. Standardov, ki bi predpisovali monitoring za spremljanje CO, ni. Strokovne podlage za nov tehnični predpis nastajajo pod "streho" EZS v sklopu delovne skupine strokovnjakov z več različnih področij, od gradbincev, plinarjev do strojnikov, saj ena sama stroka tega problema ne more rešiti.

Z nekaj evri možno rešiti veliko življenj

Kot so v Elektrotehniški zvezi Slovenije povedali za Delo, je za nekaj deset evrov mogoče zaščititi in rešiti veliko življenj. Rudi Zorko in Marijan Porenta z EZS ugotavlja, da žal varnost v Sloveniji še ni prepoznana kot javna dobrina, do katere ima vsakdo pravico. Kot ugotavlja, je pri nas preventiva pred zastrupitvami s CO v stanovanjskih objektih prepuščena predvsem posameznikovi ozaveščenosti: ali bo primerno ravnal s kurilnimi napravami, jih redno vzdrževal ter servisiral, redno čistil dimnike in prezračevalne sisteme.

Kot piše časnik, v zagorskem Tevelu, edinem slovenskem proizvajalcu detektorjev CO, ki eksplozijsko varne naprave izdeluje tudi za rudarstvo in industrijo, po vsaki smrtni nesreči s CO pregorijo telefoni. Po besedah direktorja Iztoka Živka so neverjetno povpraševanje po detektorjih, ki stanejo 60 evrov, so doživeli tudi po zadnji nesreči na Rogli. V nekaj dneh so jih prodali sto, kar je toliko kot lani vse leto. Izkušnje pa kažejo, da ljudje na nesrečo pozabijo že v nekaj dneh, po tednu dni pa povpraševanja sploh ni več, zato detektorjev tudi nimajo na zalogi. Živko je za Delo še povedal, da o detektorjih kitajske izdelave, ki preplavljajo police tehničnih trgovskih centrov, ni vredno izgubljati besed.