Kot piše Delo, konkretnih podatkov, koliko hrane zavržemo v Sloveniji, še nimamo. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor pa je jasno, da skoraj 40 odstotkov med odpadki predstavljajo biološko razgradljivi odpadki, med katere sodi tudi hrana. Po anketi, ki so jo po spletu opravili na ministrstvu, potrošniki najpogosteje zavržejo kruh, pecivo, sadje in zelenjavo.

Časnik piše, da so se ob podatku o tolikšni izgubi zdrave in užitne hrane v svetu, čeprav 79 milijonov prebivalcev živi pod pragom revščine, 16 milijonov pa jih prejema pomoč v hrani od dobrodelnih organizacij in socialnih ustanov, zganili tudi v evropskem parlamentu, ki je sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za boljše ozaveščanje potrošnikov, več izobraževanja o hrani, ustreznejšo embalažo in novo označevanje uporabnosti živil.

V posebni študiji evropske komisije, ki jo povzema Delo, poudarjajo, da se bo brez dodatnih preventivnih akcij ali takojšnjih ukrepov do leta 2020 celotna količina živilskih odpadkov povečala za 40 odstotkov, na približno 126 milijonov ton. Študija ugotavlja, da evropska gospodinjstva, trgovine in restavracije vsako leto zavržejo okoli 180 kilogramov užitne in zdrave hrane na osebo.

Evropski poslanci s sprejeto resolucijo med drugim predlagajo spremembo pravil o javnih naročilih. Javne ustanovebi po novih pravilih na javnih razpisih za pripravo in dostavo hrane ter gostinske storitve dale prednost tistim podjetjem, ki zagotavljajo brezplačno razdeljevanje nerazdeljenih ali neprodanih izdelkov med prebivalce z majhno kupno močjo.

Časnik poroča, da je v resoluciji med drugim zapisano, da se hrana v EU odvrže na vseh stopnjah vzdolž prehranjevalne verige – od proizvajalcev do predelovalcev, trgovcev, gostincev in potrošnikov. Zato evropski poslanci pozivajo h koordinirani strategiji, ki bo združevala ukrepe na nacionalni in evropski ravni za izboljšanje učinkovitosti verige preskrbe s hrano po sektorjih«.

Poročevalec evropskega parlamenta Salvatore Carinna (S & D, IT) ugotavlja, da je odvržena hrana v EU postala velik problem, zato je lahko pripravljeno poročilo oziroma v evropskem parlamentu predstavljena študija pomemben korak za ukrepanje evropske komisije. Carinna je v razpravi pred glasovanjem o resoluciji povedal, da pričakuje prepričljivo strategijo, ki bo sistematično usmerjala delovanje vseh 27 držav članic.

Kot piše v resoluciji, je za zelo veliko zmanjšanje količine odvržene hrane do leta 2025 na nacionalni in evropski ravni treba pripraviti nove kampanje za ozaveščanje javnosti o tem, kako zmanjšati količino zavržene hrane. Resolucija predlaga, da bi morale države članice uvajati predmete o prehrani na vseh ravneh izobraževanja, na katerih bi razložili, kako je treba hrano shranjevati, kuhati in odvreči ter med seboj izmenjavati dobre prakse. Za promoviranje bolj trajnostne rabe hrane naj bi leto 2014 razglasili za evropsko leto boja proti nastajanju živilskih odpadkov.

V resoluciji so se dotaknili tudi prodajo hrane s skoraj pretečenim rokom uporabe, ki povečuje možnost za večjo količino prehranskih odpadkov. Resolucija predlaga uvedbo etikete z dvojnim rokom – eden bi prikazoval, do kdaj se izdelek lahko prodaja, drugi do kdaj je uporaben. Resolucija poziva, da bi se morala hrana, ki je tik pred iztekom roka uporabe oziroma je poškodovana, morala prodajati s popustom, tako da bi lahko postala dostopna tudi ljudem z manjšo kupno močjo.

Da bi potrošniki laže kupili toliko hrane, kolikor je potrebujejo, bi moralo biti na voljo več velikosti pakiranj.

Resolucija ugotavlja, da je največ zavrženih živil v gospodinjstvih, namreč kar 42 odstotkov, od tega bi jih bilo mogoče 60 odstotkov preprečiti. Po količini zavrženih živil sledijo proizvajalci, tudi kmetje, ki ne poberejo pridelanega. V gostinstvu se zavrže 14 odstotkov hrane, v trgovskem sektorju pa pet odstotkov.