Mikotoksini so sicer sekundarni, toksični produkti plesni, ki so škodljivi za živali in ljudi. Mikotoksini pridejo v organizem predvsem z uživanjem krme, poznana pa je tudi inhalacija in dermalna pot njihovega vnosa.
Vurs letno pri krmi in mleku odvzame 700 vzorcev, so za STA pojasnili na Vursu. Na vseh živilih živalskega izvora pa Vurs letno odvzame preko 3000 vzorcev, in sicer na mesu, mleku in mlečnih izdelkih, jajcih, medu, ribah in školjkah, jetrih, ledvicah, maščobi in živilih za neposredno uživanje.
Po podatkih za leto 2011, ki pa še niso dokončni, so v ledvicah dveh konj ugotovili kadmij, prav tako so to težko kovino našli v ledvicah enega goveda. Pri treh vzorcih kokošjih jajc so našli maduramicin, v enem vzorcu pa lasalocid.
Pri školjkah so ugotovili lipofilne toksine, zato so bila območja proizvodnje školjk določen čas zaprta. Zapora še vedno velja za območje proizvodnje školjk v Strunjanu.
Pri različnih živilih živalskega izvora pa so ugotovili mikrobiološko neustreznost še v 46 vzorcih.
Čadonič Špeličeva je ob tem poudarila, da mora tisti, ki daje krmo ali živila živalskega izvora na trg, sam poskrbeti, z notranjimi kontrolami, da je ta varna. Vurs te notranje kontrole nadzoruje. Tako po dokumentih (sistem sledljivosti) kot tudi preko sistematičnega monitoringa. Vsako leto vzorčijo drugje.
Lani so sicer odvzeli 696 vzorcev pri mesu, 795 pri mleku in mlečnih izdelkih, 189 pri jajcih, 498 pri ribah in školjkah, 88 pri medu, 222 pri jetrih, 124 pri ledvicah, prav tako 124 pri maščobi in 620 pri živilih za neposredno uživanje.
Podatki še niso dokončni, ker njihova obdelava še traja. Število vzorcev ter vrsta živil oziroma krme ni konstantno, ampak je odvisno od obsega proizvodnje, vrste živil oz. krme, ki se daje na trg in od analiz tveganja, ki jih opravijo v povezavi s posameznimi kategorijami živil oz. krme. Na Vursu so pojasnili, da je bilo sicer na posameznih vzorcih opravljeno tudi večje število preiskav.
Sledljivost krme, živil ter njihovih sestavin mora biti zagotovljena na način, da je možen njihov odpoklic ali umik, kadar obstaja tveganje za zdravje potrošnikov, še poudarjajo na Vursu.
Na veterinarski upravi sicer nadzor nad izpolnjevanjem predpisanih zahtev glede odgovornosti nosilcev dejavnosti proizvodnje, predelave, skladiščenja, dajanja na trg in prodaje končnemu potrošniku za živila živalskega izvora ter na področju krme, izvaja na podlagi ocene tveganja, in sicer z izvedbo monitoringov, posebnega nadzora in na podlagi naključnega izbora. Na tem področju izvajajo nadzor tudi nad sledljivostjo.
Leta 2010 so pri monitoringu mesnih izdelkov za neposredno uživanje pri 196 odvzetih vzorcih ugotovili v 39 primerih bakterijo Listeria monocytogenes. Listerija lahko povzroči resne zdravstvene zaplete. Povzroči lahko okužbe v nosečnosti in tudi poporodno listeriozo pri novorojenčkih. Lahko povzroča težave v prebavnem sistemu človeka, lahko pa se razvije meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtjo.
Bakterijo so našli pri 21 suhomesnati izdelki, pri petih termično obdelani mesni izdelki (tlačenka, šunka), pri 12 zasekah in enem vzorcu tatarskega bifteka. Prisotnost salmonele ni bila ugotovljena v nobenem izmed analiziranih vzorcev.
Pri monitoringu ribiških proizvodov in živih školjk so omenjeno bakterijo našli pri enem od 35 odvzetih vzorcev, in sicer pri vzorcu dimljenega lososa.
Pri monitoringu surovega mleka so leta 2010 odvzeli 29 vzorcev, pri dveh je bila ugotovljena omenjena bakterija. Prav tako sta to bakterijo vsebovala dva mlečna izdelka od 94 odvzetih vzorcev. Prisotnost salmonele ali stafilokoknega enterotoskina ni bila potrjena v nobenem izmed analiziranih vzorcev.
