Tako je letos zdravstvena blagajna za posameznega zapornika odštela že dobrih 1.100 evrov, na leto pa stroški znesejo 1.200 evrov na zapornika, pri čemer stroški bolnišničnega zdravljenja niti niso vključeni. Za primerjavo, nezaposleni, ki jim zavarovanje plačuje občina, isto dobijo za sedemkrat manj denarja.
Ekonomisti in poznavalci delovanja sistema javnega zdravstva v teh pavšalih vidijo negospodarno plačevanje zdravstvene oskrbe. Po njihovem mnenju je plačevanje pavšalnih zneskov in ne dejansko opravljenih zdravstvenih storitev posameznim zdravstvenim zavodom za tako majhno število zavarovancev, torej zapornikov, neprimerno in da je plačana storitev precenjena.
Iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pojasnujejo, da so imeli zapori v preteklosti, ko zaporniki niso bili vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, stalne težave z zagotavljanjem zdravnika. Z zdaj zagotovljenim mesečnim zneskom, ki je tudi po mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije visok, je zagotovljena navzočnost zdravnika za potrebe zapornikov v dogovorjenem času.
Kot piše brezplačnik, imajo nekateri splošni zdravniki iz zdravstvenih domov s temi bolniki slabe izkušnje, zato iz strahu pred njimi težko pristanejo na dodelitev v določeno skupino, ki jih nekajkrat na teden obiskuje. Njihove dvome posredno priznavajo tudi na ZZZS, kjer pravijo, da se kljub tako visokemu plačilu občasno v posameznih zaporih pojavljajo težave z zagotavljanjem zdravnika.
