Devetnajst odstotkov najpogosteje stavi na športnih stavnicah in spletu, 22 odstotkov pa pri igrah na srečo ne igra za denarne vložke. Na tretjem in četrtem mestu so igre na avtomatih in virtualne dirke, biljard in fliper za denar pa sta razširjena zgolj pri petih odstotkih srednješolcev.

Srednješolci pogosteje igrajo igre na srečo od srednješolk, že 12 odstotkov srednješolcev pa je razvilo resnejše probleme s kockanjem. Ti se pogosteje in intenzivneje kockajo, prav tako pa se družijo z vrstniki, ki tudi sami kockajo.

"Poleg tega se pri njih kažejo tudi druge oblike rizičnega in delikventnega obnašanja. Najpogosteje agresivno in nasilno vedenje ter lastninski delikti,“ pišejo avtorji raziskave. Pojasnjujejo tudi, da kockajo, "da bi zaslužili denar, nato zaradi zabave in razburjenja, zelo visoko pa se uvršča tudi želja, da bi bili čim boljši v kockanju.“

"Njihove osebnostne lastnosti izkazujejo nezadostno razvito odgovornost in manjše spoštovanje tujih potreb, kot tudi splošne vzorce razmišljanja o življenju, ki so povezani z večjo tendenco za hedonizem, predvsem manjšo skrbjo za prihodnost in doseganje življenjskih ciljev, ter splošnim občutkom manjše kontrole nad lastnim življenjem,“ pišejo avtorji.