Mladostniki z nižjim socialno-ekonomskim stanjem slabše ocenjujejo svoje zdravje
IVZ v nedavno izdani publikaciji Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov (HBSC 2010) ugotavlja, da so v zdravju slovenskih mladostnikov razlike, ki se jih lahko prepreči in so nepravične. "Mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem slabše ocenjujejo svoje zdravje, so manj zadovoljni s svojim življenjem in imajo več psihosomatskih simptomov ter slabše duševno zdravje," je povedala nacionalna koordinatorica študije HBSC dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ. Pojasnila je, da gre za mladostnike iz družin, kjer sta oba starša brezposelna, kjer mladostniki ocenjujejo, da je njihovo blagostanje podpovprečno, in ki večinoma dosegajo nizke rezultate na lestvici, ki meri družinsko bogastvo. Mladostniki, ki slabše ocenjujejo svoje telesno in duševno zdravje, so večinoma tudi učno manj uspešni in brez prijateljev.
Skoraj četrtina tistih, ki slabše ocenjujejo svoje zdravje, je kot podpovprečno ocenila tudi blagostanje svoje družine, medtem ko je takšnih, ki so ga ocenili kot nadpovprečno, le 8 odstotkov. Podobno je tudi pri doživljanju različnih psihosomatskih težav. Skoraj tretjina mladostnikov, ki opažajo več kot dva psihosomatska simptoma na teden, prihaja iz družin s podpovprečnim blagostanjem, medtem ko je 14 odstotkov takšnih, ki so ocenili svoje blagostanje kot nadpovprečno. Kar 91 odstotkov tistih, ki so zadovoljni z življenjem, je ocenilo, da gre njihovim družinam denarno nadpovprečno, medtem ko je med zadovoljnimi najmanj tistih, ki so ocenili, da gre njihovim družinam denarno podpovprečno. "To kaže, da so že pri mladostnikih prisotne neenakosti v zdravju, ki jih ugotavljamo pri odraslih. Namreč, študije zdravja pri odraslih ugotavljajo, da ljudje z nižjim socialno-ekonomskim položajem slabše ocenjujejo svoje zdravje, pogosteje obolevajo in umirajo prej kot posamezniki iz višjih socialno-ekonomskih slojev," je pojasnila dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ.
Zmanjševanje neenakosti je naloga več sektorjev
Zato so prizadevanja IVZ in tudi ministrstva za zdravje usmerjena v opozarjanje na neenakosti v zdravju mladostnikov in pripravo različnih ukrepov na tem področju. "Prizadevamo si za sodelovanje in vključevanje tudi drugih sektorjev, saj neenakosti niso samo zdravstvena tema. Na področju šolstva si prizadevamo za vključevanje vsebin zdravja v šolski kurikul in za pripravo učnih ur, ki bi učiteljem pomagale pri učinkoviti izpeljavi tem zdravja, ki so že del učnega načrta," je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček in nadaljevala: "Poleg tega pripravljamo celostno prenovo zdravstvenega varstva z vzgojo za zdravje za otroke, mladostnike in bodoče starše s poudarkom na zmanjševanju neenakosti, kjer bomo posebno pozornost namenili še posebej ranljivim skupinam, kot so na primer osipniki, bodoče mamice z nižjo izobrazbo, otroci iz revnejših družin." Med drugim bo v začetku prihodnjega leta skupna konferenca na temo neenakosti v zdravju otrok in mladih, kjer bodo sodelovali različni deležniki - IVZ ter ministrstva za zdravje, šolstvo in šport ter delo in socialne zadeve.
Raziskavo, ki po enotni metodologiji poteka vsaka štiri leta, izvaja nacionalni tim na IVZ, financira pa jo ministrstvo za zdravje. Do zdaj smo pri nas izvedli tri raziskave - leta 2002, 2006 in 2010. Rdeča nit analiz HBSC podatkov v zadnjih letih so pri nas in v drugih državah razlike in neenakosti v zdravju mladostnikov, so sporočili z IVZ.
