Raziskavo so izdelali raziskovalci Univerze v Miamiju. Vanjo so vključili več kot 43.000 ljudi, raziskava pa je potekala med letoma 2001 in 2005. Njen cilj je bil ugotoviti povezanost med tveganim pitjem in stopnjo brezposelnosti v državi, poroča Time. Raziskava je bila izvedena pred trenutno finančno krizo, a v obdobju nihanja državnih ekonomij, zaradi česar so znanstveniki lahko različne ekonomije tudi primerjali med seboj.
Vodja raziskave Michael French, direktor zdravstveno-ekonomskih raziskav na Univerzi v Miamiju, je razkril, da je omenjena raziskava prva, ki znanstveno dokaže, da se ljudje kljub manjšemu dohodku ne odpovedo kozarčku ali dvema. Time navaja, da so študije preteklih let trdile ravno obratno. Zaradi visoke cene alkohola naj bi se mu ljudje v času kriz odpovedali.
Odstotek povišanja brezposelnosti pomeni za 17 odstotkov več zlorabe alkohola
Raziskava, ki so jo izvedli v Miamiju, dokazuje, da je v letih 2001 do 2005 vsak odstotek zvišanja stopnje brezposelnosti povzročil 17-odsotno zvišanje stopnje alkoholizma ali zlorabe alkohola v državi. Višja stopnja nezaposlenosti je povzročila tudi do 35-odstotkov več odkritih voženj pod vplivom alkohola, še dodaja Time.
Znanstveniki so tako ugotovili, da je stopnja brezposelnosti tesno povezana z zlorabo alkohola. Time k temu dodaja, da so bili tudi izsledki raziskav o zlorabi drog in ostalih odvisnosti podobni.
Zavedati pa se je treba, da korelacija med obema proučevanima spremenljivkama ni vedno vzročno posledična. Pogosto je namreč ravno zasvojenost tista, ki povzroči izgubo službe posameznika. Upoštevati je treba tudi, da vsi ljudje nismo enaki in da se na težave odzovemo na različne načine.
