Z vseslovensko akcijo želijo javnost opozoriti na pomen duševnega zdravja in na preventivne ukrepe za preprečevanje pogostosti obolevanja, je povedala predsednica sveta uporabnikov Šenta Andreja Štepec.

Dostopnost do psihiatričnih storitev v Sloveniji je zelo neenakomerno porazdeljena, opozarjajo v Šentu. Skoraj polovica psihiatrov v Sloveniji je zaposlena v osrednjeslovenski regiji, je povedala Štepčeva in ob tem opozorila, da je v drugih regijah zaposlenih od dva do sedem psihiatrov. Dostopnost do storitev za duševno zdravje tako ni enaka za vse prebivalce Slovenije.

Pereč problem, ki v Sloveniji spremlja duševne motnje, je socialna izključenost, menijo v Šentu. Kot je povedala Štepčeva, je v slovenski družbi še vedno prisoten predsodek pred duševnimi boleznimi. Zaradi nevednosti se ljudje izogibajo tistim, ki imajo duševno motnjo, pogosto pa se osebe zaradi narave bolezni tudi same izključijo iz družbe, je še dodala.

Slabše plačana dela zaradi težav v duševnem zdravju

V Šentu tudi opozarjajo na problem zaposlovanja oseb z duševnimi motnjami. Te pogosto opravljajo slabše plačana dela, ker jih zelo veliko zboli zelo mladih in ne končajo šole, je dejala Štepčeva. Tudi delodajalci po njenih besedah raje zaposlijo osebo, ki je gibalno ovirana, kot pa tisto, ki ima težave v duševnem zdravju.

Na Inštitutu za varovanje zdravja so dan duševnega zdravja letos posvetili vlaganju v duševno zdravje starejših. V ta namen so izdali zloženko o depresiji, ki je namenjena starejšim, so sporočili z inštituta. Za ta korak so se odločili, ker se v Sloveniji povečuje delež starejšega prebivalstva, s tem pa se povečuje tudi število posameznikov z duševnimi težavami, menijo na inštitutu.

Pri starejših se med najpogostejšimi vzroki za obravnavo na vseh ravneh ter med vzroki za največje število bolnišničnih dni pri obeh spolih pojavljajo organske duševne motnje, vključno s simptomatskimi, in depresija, meni Helena Jeriček Klanšček z Inštituta za varovanje zdravja.

Pri obeh spolih aktivne populacije so med najpogostejšimi vzroki obravnav duševnih motenj shizofrenija ter shizotipske in blodnjave motnje, je povedala Jeriček Klanščkova in dodala, da se na vseh ravneh zdravstvenega varstva med najpogostejšimi vzroki za obravnavo pojavljajo duševne motnje zaradi uživanja alkohola. Pri moških se pojavijo nekoliko prej in pogosteje glede na druge duševne motnje kot pri ženskah, so pa pomemben vzrok obravnav pri obeh spolih, je pojasnila.

Pri dekletih motnje hranjenja, pri fantih shizofrenija

Pri mladostnikih se po njenih besedah število psihiatričnih obravnav na vseh ravneh povečuje, med najpogostejšimi vzroki pa se že pojavljajo duševne motnje, ki so med najpogostejšimi pri odraslih. Pri dekletih so pogoste obravnave zaradi motenj prehranjevanja, ki se pojavljajo že v obdobju med sedmim in štirinajstim letom in se nadaljujejo v starostni skupini do 29 let. Pri fantih pa so pogoste obravnave zaradi shizofrenije, je še dejala Jeriček Klanščkova.

Duševne motnje, ki se pojavljajo v otroštvu, so večinoma drugačne od tistih, ki se pojavljajo v kasnejših obdobjih, pravi Jeriček Klanščkova. Najpogostejši vzroki obravnav so razvojne ter vedenjske in čustvene motnje, stopnje obravnav v otroštvu pa so glede na ostale starostne skupine relativno nizke, je še pojasnila.

V Sloveniji so sicer podobno kot tudi v EU najpogostejše duševne motnje depresija in anksioznost, pravi Jeriček Klanščkova. Tako kot v drugih državah je tudi v Sloveniji incidenca za shizofrenijo in bipolarno motnjo 30 do 50 oseb na 100.000 prebivalcev na leto. Verjetnost, da kdorkoli enkrat v življenju zboli za depresijo, je 15- do 20-odstotna.

Konkreten prispevek k svetovni statistiki samomorov

Že več desetletij Slovenija krepko prispeva k svetovni statistiki samomorov, pravi Jeriček Klanščkova in dodaja, da se je med leti 2000 in 2006 samomorilni količnik - število samomorov na 100.000 prebivalcev - gibal med 25 in 30. V letu 2006 je zaradi samomora umrlo 529 oseb, razmerje med moškimi in ženskami je 3,5 : 1, povprečna starost umrlega zaradi samomora pa je okoli 50 let, je še povedala.

Sicer na ministrstvu za zdravje pripravljajo dolgoročno in celostno strategijo za varstvo duševnega zdravja v Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja z akcijskim načrtom za obdobje petih let. Pomemben del strategije so tudi preventivni ukrepi za zmanjšanje pojava duševnih motenj. Promocija duševnega zdravja mora biti del političnega dnevnega reda pri oblikovanju in sprejemanju zakonov, so sporočili z ministrstva. Med drugim menijo, da je pomembno razvijati sposobnosti in veščine posameznikov za izboljševanje znanja in razumevanja pozitivnega duševnega zdravja.