Volfand je pojasnil, da je posebnost publikacije njena interdisciplinarnost in celovitost. Kar 41 strokovnjakov iz različnih institucij in vladnih organov v publikaciji informativno in analitično razkriva okoljske, zdravstvene, kmetijske in ekonomsko-energetske vidike upravljanja voda.
Stroka tako ocenjuje, da je samo 57 odstotkov prebivalstva Slovenije priključeno na kanalizacijsko omrežje in še manj, 46 odstotkov, na čistilne naprave za odpadno vodo. Še bolj zgovoren je podatek, kaj Sloveniji povzročajo poplave. V zadnjih 15 letih so odnesle za vsaj 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Prednostna projekta za protipoplavno varnost pa sta povodje Savinje in Drave, vendar se zaradi finančne krize ne ve, ali ju bo mogoče uresničiti.
Na treh pomembnih vodonosnikih (Savinjska kotlina, Dravsko-Ptujsko polje in Murska kotlina) obstaja nevarnost, da do leta 2015 ne bodo izpeljane zahteve vodne direktive EU in naloge iz Nacionalnega načrta upravljanja voda 2009 - 2015.
Prednostni ukrepi iz tega ključnega nacionalnega dokumenta o vodah pa so: zagotoviti varstvo vodnih virov za pitno vodo, izboljšati stopnjo odvajanja in čiščenja vod, preprečiti onesnaževanje z nevarnimi snovmi iz kmetijstva, zmanjšati obseg škodljivega delovanja voda in izboljšati ekološko ter kemijsko stanje vod. Kar zadeva vpliv kmetijstva na vode, skrbi ocena, da je v Sloveniji kar 180.000 prebivalcev izpostavljeno pesticidom.
Strokovna publikacija Upravljanje voda v Sloveniji, ki je izšla v nakladi 800 izvodov, z obsegom 268 strani, je razdeljena na tri poglavja: Voda - eden temeljnih strateških virov razvoja Slovenije, Izzivi pri uresničevanju okoljskih ciljev na področju voda v Sloveniji in Trajnostna raba vode in pristop k učinkoviti vodovarstveni politiki v državi.
