Tesnobnost, depresije in različne vrste odvisnosti so v Evropi zelo razširjene bolezni. Bolezenska tesnobnost prizadene kar 14 odstotkov Evropejcev, 7 odstotkov jih ima težave z depresijo ali nespečnostjo, 4 odstotki so narkomani ali alkoholiki, tretjina starejših od 85 let ima demenco, 5 odstotkov mlajših od 17 let pa primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti.
Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da so duševne bolezni glavni izziv 21. stoletja. Še vedno se izjemno veliko vlaga v raziskave za zdravila proti raku in srčno-žilnim boleznim, izjemno malo pa denimo proti zelo pogosti alzheimerjevi bolezni. Če se to ne bo spremenilo, bomo imeli čez nekaj desetletij ogromno število ljudi, ki bodo fizično sicer povsem zdravi, a jim um, ki je bistvo človeka, ne bo deloval.
Po ugotovitvah dresdenske študije se zdravi le tretjina duševno bolnih. Premajhna skrb za duševne bolezni naj bi bila predvsem posledica družbenega ozračja, ki je nagnjeno k temu, da duševno in nevrološko bolne marginalizira in stigmatizira. Pri tem imajo veliko vlogo predsodki in nepoznavanje vzrokov za duševne bolezni in možnosti za njihovo zdravljenje. Po mnenju avtorjev študije je pri duševnih in nevroloških boleznih pomembno, da se hitro odkrijejo in hitro zdravijo. Samo na tak način je mogoče preprečiti, da bi nekdo postal za vse življenje nesposoben za delo.
