Preiskava, ki je zajela prebivalce držav članic Evropske unije, Švice, Islandije in Norveške, je upoštevala več kot 90 različnih duševnih in nevroloških vrst težav - med njimi otroške, kot sta hiperaktivnost in pomanjkanje pozornosti, in takšne, ki so značilne za starejše, kot je na primer demenca, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Vsi ne potrebujejo psihiatra
Nekateri strokovnjaki so ob tem opozorili, da lahko široka definicija duševnih in nevroloških motenj umetno poveča problem. Strokovnjak s področja duševnega zdravja pri Svetovni zdravstveni organizaciji Matt Muijen pa je poudaril, da so tovrstne težave pogosto posledica stresa v družbi in ne nujno psihiatričnih motenj. "Vsi od teh ljudi ne potrebujejo pomoč psihiatra," je prepričan.
Drugi strokovnjaki medtem ocenjujejo, da so duševne zdravstvene težave sodeč po izsledkih raziskave očitno pogostejše, kot ponavadi mislimo. Kot opozarjajo, številni o tovrstnih problemih molčijo, poleg tega pa je tokratna študija zajela tudi motnje pri otrocih in starejših.
"Čeprav se zdijo številke izredno visoke, je to najnatančnejša študija, ki je bila opravljena v Evropi," je dejal profesor na Inštitutu za psihiatrijo na londonskem King's College, Graham Thornicroft. Thornicroft, ki pri izvedbi raziskave sicer ni sodeloval, je še poudaril, da "je prava tragedija to, da tako malo ljudi s psihološkimi problemi prejme zdravniško oskrbo".
Največji zdravstveni izziv Evrope v 21. stoletju
Hans-Ulrich Wittchen, eden od avtorjev študije, pa je opozoril, da se veliko duševnih bolnikov še vedno sooča z diskriminacijo in omejenimi zdravstvenimi uslugami, ko iščejo pomoč. "Psihološke zdravstvene motnje so največji zdravstveni izziv Evrope v 21. stoletju," je poudaril.
Razširjenost psiholoških in nevroloških motenj se po rezultatih raziskave v primerjavi s podobno študijo iz leta 2005 sicer ni povečala. Najpogostejši duševni problemi ostajajo različne anksioznosti, nespečnost, depresija, odvisnost od alkohola in mamil ter demenca.
