A ne bi smelo biti tako, je prepričana Wendy Lustbader, avtorica knjige "Life Gets Better“ (v slovenščini bi lahko rekli "Samo na bolje gre“). Po njenem mnenju je mladost, z vso negotovostjo in zmedenostjo, bolj breme kot pa kaj drugega, staranje pa tudi definitivno ni grozljiv proces, ki služi le temu, da vodi v smrt.
"Vrh glave imam tega, da na starost vsi gledajo kot na slepo ulico, na nekaj groznega, ko pa je vse prej kot to,“ zatrjuje Lustbaderjeva, nekdanja socialna delavka, ki je tudi sama že praznovala abrahama. "Ko zares spoznaš starejše, ko se družiš z njimi, kot sem se sama, potem ugotoviš, da se starejšim smilijo mladi, za katere vedo, da jih čaka še veliko trpljenja.“
Izkušnje življenja, dobre in slabe, človeka naučijo sprejemanja in uživanja v stvareh, ki so na voljo, za razliko od upanja na tiste, ki bi jih radi imeli, velikokrat pa se osredotočenost z materialnih stvari v starosti premakne k cenjenju ljudi, ki jih obkrožajo. "Toliko reči je, ki se nam zdijo pomembne, ko smo mladi, pa jih nimamo. Starejši zato velikokrat pravijo, da so v tem času bolj svobodni.“
Seveda pa vsem kaj takšnega ne uspe, saj so bili v mladosti in zrelih letih preveč zaverovani sami vase, da bi lahko ustvarili trajnejše povezave s soljudmi, zaradi česar se v starosti počutijo osamljene in nesrečne.
