Fowlerjeva zatrjuje, da so malčki na smrt prestrašeni, če jih starši nosijo ali vozijo tako, da so obrnjeni stran od njih. "Predstavljajte si, da ste privezani na prsi nekoga, noge in roke vam bingljajo, gledate naprej in se tako soočate s svetom. Za otroke je to izjemno stresna situacija. Če ne gledamo na svet in dogajanje z zornega kota otroka, potem smo do njega izjemno kruti,“ je jasna Fowlerjeva.
Mnogi se z njenim mnenjem ne strinjajo, saj kritično poudarjajo, da se otroci dolgočasijo, če neprestano gledajo v svoje starše. Pravijo, da stališče Fowlerjeve morda drži za novorojenčke, nikakor pa ne za otroke, starejše od treh mesecev (profesorica pa je prepričana, da bi morali biti otroci obrnjeni proti staršem vse do prvega leta starosti), poročajo britanski mediji.
Babica Robin Barker, avtorica knjige Ljubezen do otroka (v izvirniku Baby Love) pa je prepričana, da dokler je otrok ljubljen in sit, ni pomembno, v katero stran je obrnjen, ko je na sprehodu. "Starši imajo že dovolj skrbi in občutkov krivde tudi brez tega, v katero smer bi moral biti obrnjen voziček. Poleg tega pa je lahko voziček, v katerem otrok gleda starša, do desetkrat dražji kot drugi,“ je dodala.
Izsledke profesorice Fowlerjeve, ki trenutno dela na Tehnološki univerzi v Sydneyju, podpira raziskava iz leta 2008, v sklopu katere so znanstveniki ugotovili, da otroci trpijo, če med sprehodom ne vidijo svojih staršev. Otroci naj bi na takšen način težje pritegnili pozornost staršev, prav tako se ti v takšnih primerih z njimi bolj redko pogovarjajo.
