Ni še bilo novinarske konference, kjer bi zdravniki obtožili vsejede starše, če so njihovi otroci predebeli, že imajo ali bodo najverjetneje imeli težave s srcem in ožiljem, krvnim tlakom, osteoporozo, sladkorno boleznijo, alergijami… in bodo odlični konzumenti medicinskih storitev in farmacevtskih izdelkov.
Če hrana, ki jo zaužiješ, presega potrebe po kalorijah, boš debel, ne glede na to, ali si vegetarijanec, vegan ali vsejed. Človek je do pred sto let živel v pomanjkanju, na kar se je človekov organizem prilagodil tako, da dobro izkoristi tisto, kar dobi. Ker pa je v zadnjih desetletjih hrane na voljo dovolj in če ljudje jedo veliko - jesti pa je večini ljudi prijetno, zlahka pademo v past, da organizmu ponudimo več, kot potrebuje, in je veliko ljudi debelih. Dietetična služba Pediatrične klinike je bila med najbolj dejavnimi pri pozivu, da bi država morala intervenirati na področju nezdrave hrane, na primer pri obdavčitvi sladkih pijač. Tega problema se zavedamo in v zvezi z njim stroka ves čas reagira.
Hrana živalskega izvora ne vsebuje ničesar, česar ne bi vsebovale rastline. V zelenjavi in sadju je vsega več v biološko bolj dostopni obliki kot v hrani živalskega izvora.
To ni res. Vemo, da je biološka dosegljivost snovi toliko boljša, kolikor je neka snov bolj podobna našemu organizmu. Tipičen primer je železo. Daleč najbolj je izkoristljivo železo v hemoglobinu, se pravi v krvi, ali mioglobinu, to je v mišicah, kar je oboje meso. Ni važna samo količina neke snovi v živilu, ampak je zelo pomembno, kako je ta snov izkoristljiva.
Meso, ki se dolgo peče ali duši, ostane tako rekoč brez lahko presnovljivih beljakovin. Če želimo telesu priskrbeti najkakovostnejše in najhitreje presnovljive beljakovine, mu vsak dan privoščimo pestro presno zelenjavo, ki vsebuje obilje lahko prebavljivih beljakovin pa tudi vitaminov, vlaknin in rudnin. Denimo, že en avokado po beljakovinski vrednosti zaradi kakovosti oziroma lažje presnovljivosti prekaša kar dva ogromna goveja zrezka, ki visita čez krožnik.
Beljakovine se pri termični obdelavi gotovo spremenijo, to velja tako za živalske kot rastlinske beljakovine. Večina beljakovin s tem postane celo bolje prebavljivih, kakšna tudi slabše prebavljiva. Ko beljakovina pride v telo, jo morajo encimi razcepiti na najmanjše delčke, aminokisline, ki se potem iz črevesa vsrkajo v kri in iz katerih potem telo dela nam lastne beljakovine, ki se vgrajujejo v telo. Določene beljakovine, na primer v mesu, vsebujejo tako rekoč vse aminokisline, ki jih potrebujemo, pri rastlinskih živilih pa je problem, ker vsebujejo le omejene vrste aminokislin. Beljakovin je, na primer v rižu, dovolj, a so neustrezne sestave, saj manjka določenih aminokislin. Če jemo samo riž, se lahko razvije beljakovinska nedohranjenost. Če rižu dodamo sojo ali fižol, se ta sestava uravnoteži. A tudi riž in fižol moramo termično obdelati, da sta prebavljiva.
Rastlinske beljakovine vsebujejo vse esencialne aminokisline, sicer bi človeku podobne opice že zdavnaj izumrle.
Ali so za opice esencialne aminokisline enake kot za človeka, ne vem. Rastline lahko vsebujejo vse esencialne aminokisline - saj je veliko živalskih vrst popolnoma rastlinojedih -, a jih je treba znati prav skombinirati. Vendar beljakovine oziroma aminokisline pri veganski prehrani niti niso takšen problem, večji problem so snovi, ki sem jih prej omenil. Kar zadeva človeku podobne opice, pa rad navajam naslednje argumente, zakaj je človek v osnovi vsejeda živalska vrsta. Šimpanzi, ki so človeku najbliže, so vsejedci. Dolgo smo mislili, da jedo zelo malo hrane živalskega izvora, mogoče kdaj kaj jajček, ki ga najdejo v gnezdu. Vendar šimpanzi organizirano v tropu lovijo manjše živali, predvsem opice drugih vrst, jih raztrgajo in pojejo. Dalje, ustroj zobovja je pri človeku takšen kot pri vsejedih živalih, rastlinojedci imajo popolnoma drugačno zobovje, prav tako povsem mesojede živali, na primer zveri. Dalje, dolžina prebavnega sistema. Rastlinojede živali imajo bistveno daljše črevo kot mesojede. Ljudje in človeku podobne opice imamo nekaj srednjega, ker je to potrebno za procesiranje mešane hrane. To je naravna prehrana ljudi od nekdaj. Potem je življenjska situacija v različnih razmerah naredila iz ljudi tudi pretežno rastlinojede ali pretežno mesojede. Človek v ledeni dobi dolga obdobja leta do rastlinske hrane ni mogel priti in je bil praktično mesojed. Na Daljnem vzhodu je gostota prebivalstva velika in ker je rastlinsko hrano v veliko primerih ceneje pridelati v veliki količini kot živalsko, je velik del populacije vegetarijanski. Prilagodljivost človeka je zelo velika, a ravno zato, ker je vsejedec. A če pogledamo, katera populacija živi najdlje, je to vsejedi Evropejec in ne rastlinojedi Indijec ali mesojedi Eskim, čeprav je to seveda tudi posledica boljšega standarda in zdravstvene oskrbe.
