Po ocenah britanske zdravstvene zveze naj bi bilo število ljudi z anozmijo precej višje, vendar jo je mogoče odkriti šele pri starejših najstnikih, saj otroci, pogosto zaradi želje, da ne bi bili drugačni od svojih sovrstnikov, posnemajo reakcije drugih na določene vonjave in se na takšen način "naučijo pravilno odzvati".
Anozmija se pojavi, ko je možganski center za vonj poškodovan. Stanje je pri nekaterih gensko pogojeno, sicer pa se pojavi pri poškodbah glave. Ljudje, ki imajo anozmijo, ponavadi ne vonjajo ničesar, včasih pa se jim, iz neznanega vzroka, za kratek čas vonj povrne. Ali pa imajo težave s fantomskim vonjem, ko menijo, da vonjajo nekaj, česar v njihovi okolici sploh ni. "To deluje na podoben način kot fantomski ud," je razložil profesor Tim Jacob.
Po raziskavi profesorja Jacoba naj bi 17 odstotkov ljudi, ki imajo anozmijo, trpelo za depresijo, saj je izguba voha zelo tesno povezana z okusom. Čeprav uspejo ločiti med sladkim, slanim, kislim in grenkim, imajo težave pri okusih, ki so odvisni od vonja. Pri tem naj bi poskušali uporabljati druge signale: teksturo, vlažnost hrane, je za Daily Mail še razložil Jacob.
