Agencija je aprila letos za štiri izdelke z glukozaminom odločila, da se ne uvrščajo med zdravila, temveč med prehranska dopolnila. Do te odločitve agencije se je glukozamin pri nas prodajal le kot zdravilo. Da pa pri porabnikih ne bi prihajalo do zmede pri razlikovanju med zdravili in prehranskimi dopolnili, je agencija porabnike opozorila na razliko med temi izdelki, je pojasnil dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko. "Če porabnik kupi prehransko dopolnilo z glukozaminom, naj ne pričakuje zdravilnih učinkov. Prehranska dopolnila so namenjena dopolnjevanju prehrane in tudi dopolnila z glukozaminom seveda niso namenjena zdravljenju."

Razlika med zdravili in prehranskimi dopolnili

Ob prehranskih dopolnilih z glukozaminom je trenutno na voljo še šest izdelkov z glukozaminom, ki imajo dovoljenje za promet kot zdravila brez recepta. Obe skupini izdelkov se med seboj razlikujeta predvsem po vsebnosti glukozamina: zdravila ga vsebujejo v odmerkih po 1200 mg, prehranska dopolnila pa v odmerkih do 600 mg.

Zdravila so snovi ali kombinacije snovi, ki so namenjene zdravljenju in preprečevanju bolezni in bolezenskih stanj, saj dokazano učinkujejo na organizem. Samo pri izdelkih, ki imajo dovoljenje za promet z zdravilom, pristojni državni organi preverijo kakovost, varnost in učinkovitost ter informacije za bolnika v navodilu za uporabo in na embalaži izdelka, preden se ti smejo začeti tržiti.

Prehranska dopolnila pa so vrsta živil (hrane), čeprav imajo obliko tablet, kapsul, praškov, kapljic in druge oblike, ki so značilne za zdravila. Njihov namen je dopolnjevati običajno prehrano zdravih ljudi. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Ureja jih zakonodaja o živilih. Pri prehranskih dopolnilih neodvisni državni organi pred začetkom trženja ne preverjajo kakovosti izdelkov, navajajo pri agenciji za zdravila.

Glukozamin je esencialna sestavina vezivnih tkiv (hrustanec, sklepne vezi...). V dnevnem odmerku 1200 mg se uporablja kot oralno zdravilo za blaženje simptomov pri blagi do zmerni osteoartrozi (obrabi hrustanca) kolena. Učinkovitost glukozamina so dokazali na študijah na živalih; mehanizem delovanja glukozamina pri ljudeh pa ni znan. Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) je o vprašanju razmerja med koristnostjo in tveganjem glukozamina sprejel sklep: "Čeprav vsi podatki niso enoznačno pozitivni, smo zaključili, da sta tako glukozaminijev klorid kot glukozaminijev sulfat izkazala učinkovitost pri lajšanju simptomov pri bolnikih z blagim do zmernim osteoartritisom kolena. Varnost se šteje za zadostno dokazano."

Prehranska dopolnila torej vsebujejo do polovico dnevnega odmerka (do 600 mg), ki se priporoča v zdravilne namene. Pri teh odmerkih ni pričakovati zdravilnih učinkov, kajti v krvi se verjetno ne dosežejo koncentracije glukozamina, ki bi imele farmakološki učinek, opozarjajo pri Agenciji za zdravila.

Po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) tudi ni povezave med jemanjem glukozamina in zdravimi sklepi oziroma zdravjem na splošno pri zdravih ljudeh. EFSA namreč ocenjuje, ali obstajajo zadostni znanstveni dokazi za medicinske trditve, ki jih proizvajalci uporabljajo pri promociji prehranskih dopolnil. Kot je povedal Igor Pravst, so vse zdravstvene trditve za glukozamin zavrnili, saj so bile študije, ki so jih proizvajalci predložili v podporo svojim trditvam, narejene na bolnih ljudeh. "Raziskave glukozamina na bolnikih z boleznimi sklepov so sicer pokazale nekatere ugodne učinke, vendar gre v tem primeru za zdravilne učinke, ki niso več predmet živil in prehranskih dopolnil, temveč zdravil. Pri utemeljevanju zdravstvenih trditev za živila se raziskav na bolnikih praviloma ne upošteva, ugodne učinke glukozamina pri zdravih ljudeh pa bo zelo težko dokazati," meni Pravst.

Ob tem pri Agenciji za zdravila opozarjajo, da predstavitev prehranskih dopolnil z glukozaminom porabnikov ne sme zavajati z dajanjem vtisa, da gre za izdelke z zdravilnim učinkom, in se jih ne sme priporočati ljudem s težavami s sklepi in drugim bolnikom. Prav tako je zavajajoče in nedovoljeno prehranska dopolnila z glukozaminom priporočati zdravim ljudem v smislu "za zdravje sklepov", "za lažje gibanje", "za športnike", itd., navajajo pri agenciji.

Velja previdnost

Evropska agencija za varnost hrane je ugotovila, da je glukozaminijev klorid varna prehranska sestavina v količini 750 mg na dan za odrasle osebe, ob upoštevanju previdnostnih ukrepov za diabetike. Zaradi nižjih odmerkov pri omenjenih izdelkih kot pri zdravilih je verjetnost neželenih učinkov pri teh izdelkih manjša, vendar neželenih učinkov ni mogoče izključiti: gre za slabost, abdominalno bolečino, slabo prebavo, drisko, zaprtje, omotico, zaspanost in glavobol, izpuščaje, srbenje, pordelost kože.

Zato bi morali imeti vsi izdelki z glukozaminom navedena opozorila, da je previdnost potrebna pri diabetikih, pacientih s tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni (npr. s povišanim holesterolom), astmatikih, pacientih, ki jemljejo določena zdravila (predvsem kumarinska antikoagulacijska zdravila, kot je varfarin) in pri ljudeh, ki so alergični na lupinarje ali glukozamin.

Sestava teh izdelkov pa mora biti navedena, tako da porabnik ne bo dobil zavajajočih informacij o vsebnosti glukozamina (podatki se morajo nanašati samo na aktivno obliko glukozamina in ne na glukozamin v obliki soli), so še navedli pri Agenciji za zdravila.