Dejavnosti zdravstvenovzgojnih centrov so namenjene predvsem ljudem, ki so ogroženi zaradi razvoja srčno-žilnih bolezni. To oceni njihov splošni zdravnik, in sicer na sistematskem pregledu, ki naj bi ga na pet let opravili vsi moški, stari od 35 do 70 let, in ženske, stare od 45 do 70 let. Na pregledu pacienti opravijo laboratorijske analize vrednosti holesterola v krvi, krvnega sladkorja, trigliceridov, EKG ter izpolnijo vprašalnik o življenjskem slogu in družinski obremenjenosti za srčno-žilne bolezni. Zdravnik nato s pomočjo računalniškega programa izračuna posameznikovo ogroženost zaradi razvoja srčno-žilnih bolezni in ga, če je ogrožen, napoti v zdravstvenovzgojni center, je razložila Jožica Mesarič.

Pričakujejo čudežno paličico

Tam izvajajo različne delavnice, v katerih motivirajo ljudi za spremembo življenjskega sloga, da se zniža njihova obremenitev za razvoj srčno-žilnih bolezni. Čeprav le malo ljudi, ki opravijo sistematski pregled, ni ogroženih zaradi razvoja teh bolezni, pa se jih na vabilo zdravstvenovzgojnega centra odzove le kaka četrtina, je ocenila Mesaričeva. "Povišan holesterol, na primer, ne boli in se ljudje na zavedajo, da je to dejavnik tveganja. Če so pretežki, si želijo shujšati, a to prelagajo v prihodnost," ugotavlja.

Zanimivo je, da se ljudje dokaj radi odzovejo na delavnico šole hujšanja, "saj mislijo, da imamo čudežno paličico in bodo kilogrami kar leteli stran", se je namuznila Mesaričeva. V delavnico povabijo posameznike, ki imajo indeks telesne mase (ITM) 30 in več, pa tudi tiste z nižjim ITM, ki so ogroženi zaradi drugih dejavnikov. Program traja 16 tednov, enkrat na teden po dve uri. Najprej se poučijo o pravilni sestavi in številu obrokov, pripravi hrane, nato pa še o primerni telesni dejavnosti in pri kakšni telesni dejavnosti telo kuri maščobe. Potem dejavnost poteka v telovadnici. Telo kuri maščobe pri 50 do 70 odstotkih maksimalnega srčnega utripa, ki ga izračunamo po formuli 220-leta starosti, je pojasnila Mesaričeva. Udeležence delavnice povabijo tudi na test hitre hoje, kjer glede na njihovo telesno pripravljenost, starost, težo in spol še bolj natančno opredelijo srčni utrip, pri katerem naj bi posameznik vadil, da bo res napredoval in hujšal. Določijo jim tudi fitnes indeks, ki opredeli njihovo splošno telesno pripravljenost. "Marsikdo misli, da je v boljši telesni kondiciji, kot je v resnici," ugotavlja Mesaričeva. Zaradi tega je morda razočaran, a bo, če bo vztrajen, viden napredek, ko bodo test na koncu programa ponovili. Napredek jih še dodatno motivira za nadaljnjo telesno dejavnost. Udeleženci dobijo tudi navodila, kolikokrat na teden in koliko časa naj vadijo. "Dobijo veliko enostavnih in oprijemljivih podatkov, kar imajo ljudje radi," ugotavlja profesorica zdravstvene vzgoje. Pomembno je, da ljudje telesno dejavnost izvajajo neprestano, saj je telovadba enkrat na teden premalo.

Ljudje se lahko spremenijo

Konec junija je delavnico zaključila njena zadnja predpoletna skupina. "Iz programa gredo drugi ljudje. Neverjetno, kako se spremenijo: so bolj zadovoljni sami s sabo, bolje se počutijo, bolj so gibljivi, laže si zavežejo vezalke..." V šestnajstih tednih morda niso izgubili veliko teže, a so pridobili mišično maso. Vsakih štirinajst dni opravijo analizo telesne sestave, s katero ugotovijo, ali posameznik res kuri maščobo ali pa hujša na način, da strada. "Želimo, da izgubi maščobo, ne toliko, da izgubi kilograme. Če posameznik s telesno aktivnostjo pridobi mišično maso, bo tudi hujšal, saj mišice porabljajo energijo in bo še dodatno kuril maščobe. Že če izgubi en kilogram maščobe, se to lahko zelo pozna na videzu, saj je denimo pas ožji," je razložila Mesaričeva.

Ljudje, ki nimajo težav s telesno težo, pa telesno dejavnost izvajajo pri višjem srčnem utripu, s čimer ne kurijo maščob, ampak krepijo srčno-žilni sistem.

Sprememb se je treba lotiti večplastno: z izbiro primernih živil, dovolj obroki, primerno telesno dejavnostjo... "Nobena sprememba ni lahka, vendar ima človek v vsakem trenutku izbiro: lahko izbere kakovostno ali nekakovostno hrano, učinek pa bo zelo različen," razmišlja Mesaričeva, ki si pri motiviranju ljudi za spremembe pomaga tudi z znanjem iz študija psihoterapije, ki ga opravlja. Cilj delavnic je, da iščejo tisto, kar ljudi veseli in jim daje zadovoljstvo in potem sprememba ni več tako težka. Udeleženci skupine čutijo, da imajo v njej in v skupini oporo ter da se ima vsak možnost spremeniti in izboljšati svoje življenje. "Če bodo ljudje bolj zadovoljni sami s sabo, potem tudi hrana ne bo več problem, saj jih mnogo nezadovoljstvo teši s hrano." Mesaričeva ljudi ne kritizira, saj meni, da vsak dela po svojih trenutnih zmožnostih - če ni zmožen teže izgubiti zdaj, jo bo mogoče kdaj v prihodnje.

Opuščanje kajenja je trši oreh

Osip pa je večji na delavnici opuščanja kajenja, saj mora biti človek za to odločen in pripravljen. Na delavnici dajejo kadilcem oporo in jih učijo različne tehnike opuščanja kajenja. "Laže se je odločiti za hujšanje kot za opuščanje kajenja. Če posameznik izgubi en kilogram, je to že uspeh, pri kajenju pa ne deluje, če pokadiš na dan pet cigaret manj. Kajenje moraš opustiti v celoti ali pa nisi naredil nič," je razložila razliko.

V okviru zdravstvenovzgojnih centrov opravljajo tudi test hitre hoje, ki se ga lahko udeležijo vsi ljudje med 20. in 70. letom starosti. Za ogrožene, ki niso telesno dejavni, je na voljo delavnica gibanja. Ta vključuje vadbo nordijske hoje, ki je tudi primerna za vse ljudi (tudi za tiste s preveliko telesno težo, saj ne obremenjuje sklepov) in je poleg tega zelo učinkovito gibanje, saj sodeluje 90 odstotkov mišic in je poraba energije zelo velika.

Delavnica prehrane je namenjena ljudem z indeksom telesne mase nad 25, ki so ogroženi zaradi razvoja srčno-žilnih bolezni, delavnica za dejavnike tveganja pa ljudem, ki imajo previsok holesterol, krvni sladkor ali krvni tlak in jih poučijo, kaj lahko naredijo, da te vrednosti znižajo, s tem pa tudi tveganje razvoja srčno-žilnih bolezni.