Rezultati raziskave HBSC kažejo, da je leta 2010 vse dni v tednu redno zajtrkovalo skoraj 40 odstotkov mladostnikov, kar je nekoliko več kot v letih 2006 (37 odstotkov) in 2002 (35 odstotkov). Mlajši mladostniki zajtrkujejo pogosteje kot starejši; redno zajtrkuje skoraj polovica 11-letnikov, 37 odstotkov 13-letnikov in 31 odstotkov 15-letnikov. Po besedah mag. Mateja Gregoriča z IVZ je za zdravje mladostnikov reden zajtrk zelo pomemben, saj s tem obrokom dobijo energijo, potrebno za optimalno šolsko delo in dobro razpoloženje. Poleg tega se z rednim zajtrkovanjem zmanjša tveganje pomanjkanja nekaterih pomembnih hranil v prehrani, kot so kalcij, železo, magnezij, folna kislina in vitamini skupine B, zmanjša pa se tudi tveganje razvoja debelosti.
"Pri nas imamo uzakonjen zelo dober sistem organizirane šolske prehrane, v okviru katerega so učencem na voljo tudi do štirje obroki na dan, vendar le malo otrok v šoli tudi zajtrkuje. Poletje je zato odlična priložnost, da zajtrkovanje postane skupen obrok za vso družino in da to preide v trajno navado. V veliko podporo temu bo tudi jesenki dogodek v šolah in vrtcih, ki bo temeljil na oživitvi tradicionalnega slovenskega zajtrka," je dodal Matej Gregorič.
Sladke pijače in sladkarije
Pri uživanju sladkanih pijač in sladkarij je raziskava pokazala, da sta jih leta 2010 redno uživali dve tretjini mladostnikov. Uživanje sladkanih pijač in sladkarij se s starostjo povečuje, tako jih redno uživa nekaj manj kot tri četrtine 15-letnikov, slabi dve tretjini 13-letnikov in 58 odstotkov 11-letnikov. Fantje bolj posegajo po sladkanih pijačah, dekleta pa po sladkarijah. Matej Gregorič je pojasnil, da prepogosto uživanje presladkih živil vpliva na povečan energijski vnos in slabšo prehransko vrednost zaužite hrane, nadalje povečuje tveganje razvoja debelosti, sladkorne bolezni, zobne gnilobe in srčno-žilnih obolenj, poleg tega pa se nakazuje tudi slabše sledenje in zmanjšana pozornost pri otrocih ter povečana hiperaktivnost. Na ministrstvu za zdravje zato že preučujejo možnosti za učinkovite ukrepe, s pomočjo katerih bi spodbudili uživanje zdravju koristnih živil, in pripravljajo izhodišča ukrepov za omejevanje trženja nezdravih živil.
Četrtina redno uživa zelenjavo
Podatki raziskave HBSC so pokazali tudi, da je leta 2010 četrtina mladostnikov redno uživala zelenjavo. Zelenjave pa nikoli ne uživa dobre 4 odstotke mladostnikov, kar je manj kot v letih 2006 (6 odstotkov) in 2002 (7 odstotkov). Sicer pa sadje in zelenjavo vsak dan uživa nekaj manj kot petina mladostnikov, nikoli pa 5 odstotkov mladostnikov. Sadje in zelenjavo 11-letniki uživajo pogosteje kot 13- in 15-letniki ter dekleta pogosteje kot fantje. Vida Fajdiga Turk z IVZ je pojasnila, da je raziskava pokazala tudi, da sadje in zelenjavo vsak dan pogosteje uživajo tisti mladostniki, ki bolje ocenjujejo svoj socialni položaj in socialno-ekonomski položaj svojih staršev.
"Ker sta sadje in zelenjava odličen vir vitaminov, mineralov in dietnih vlaknin, se priporoča njuno redno uživanje. Izbor svežega sadja in zelenjave naj bo pester, različnih barv in po možnosti lokalne pridelave," je svetovala Vida Fajdiga Turk ter dodala, da lahko z izvajanjem ukrepov skupne kmetijske politike EU, kot je na primer shema šolskega sadja, vplivamo na izboljšanje uživanja priporočenih skupin živil med vsemi mladostniki in tudi na omejevanje debelosti.
Modne shujševalne diete
Raziskava je tudi pokazala, da je slabih 13 odstotkov mladostnikov na shujševalni dieti ali se trudijo shujšati. Poleg tega skoraj 27 odstotkov mladostnikov meni, da bi morali malo shujšati. Na dietah so pogosteje dekleta in starejši mladostniki. Vida Fajdiga Turk je opozorila, da največje razlike v dietnem vedenju nastopijo v mladostniškem obdobju, ko začnejo mladostniki kritično ocenjevati svojo zunanjo podobo, telesno težo in se primerjati z drugimi vrstniki pa tudi s slavnimi osebami.
"Modne shujševalne diete nas lahko pripeljejo do pomanjkanja posameznih hranil, to pa lahko vodi k boleznim, kot je na primer slabokrvnost, psihičnim spremembam, motnjam krvnega obtoka in srčnega utripa, lahko pa pride tudi do tako imenovanega jo-jo efekta, ko telesna teža po koncu dietnega prehranjevanja celo naraste nad prvotno vrednost," je še opozorila Vida Fajdiga Turk.
Sogovornika menita, da je za pridobitev zdravih prehranskih navad mladostnikom treba zagotoviti enotno stopnjo znanja o zdravi prehrani in jih opremiti z veščinami za prepoznavanje zdravju koristnih izbir. Strokovnjaki IVZ si za to prizadevajo tudi v okviru vključevanja vsebin zdravega življenjskega sloga v šolski prostor, so sporočili z IVZ.
