Borovnice vsebujejo vrsto rastlinskih in drugih hranilnih snovi, polifenole (antocian, elagična kislina, kvercetin, katehini), salicilno kislino (naravni aspirin), karotenoide (podobno kot korenje, marelice in buče), prehranske vlaknine, folate, riboflavin, niacin, (skupina vitaminov B), vitamin C, vitamin A, vitamin E, kalij, magnezij, kalcij, mangan, železo, rastlinske spolne hormone (fitoestrogene), sadne sladkorje, vodo in zelo malo kalorij.
Živil s tako ugodnimi učinki na zdravje in vitalnost, kot ga imajo borovnice, je zelo malo. Poleg špinače in lososa spadajo v trojico najpomembnejših vrst superhrane. V na videz majhnih jagodah se skriva velikanska moč. Borovnice (zlasti gozdne) vsebujejo veliko hranilnih snovi in pa toliko antioksidantov, kolikor jih vsebuje petkratna količina korenja, jabolk, brokolija ali bučk. Poleg izrednih zdravilnih učinkovin in delovanja proti staranju (alzheimerjeva bolezen in senilna demenca) borovnice znižujejo tudi tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter za nastanek raka. Pomagajo tudi pri izboljšanje koordinacije, ravnotežja, pri parkinsonovi bolezni in celo pri multipli sklerozi. Poleg možganov, srca, ožilja in živčevja pa koristijo tudi koži, lasem in nohtom, saj kožo ohranjajo zdravo in zmanjšujejo starostne spremembe, kolobarje in gubice okoli oči. Vsebujejo velike količine rastlinskih hranilnih snovi - predvsem antocianina, ki jim daje tudi značilno modrovijoličasto barvo. Delujejo kot močni antioksidanti, ki med drugim blažijo vnetja, pripomorejo k širjenju žil in zavirajo strjevanje krvi ter posledično nastajanje strdkov. Čim temnejša je borovnica, več zdravilnih rastlinskih bioaktivnih barvil vsebuje. Najbolje je uživati sveže oziroma čim manj predelane, v čim bolj naravni obliki brez nepotrebnih dodatkov (sladkor, maščobe, konzervansi). Borovnice, ki jih je treba sladkati, so bodisi nezrele bodisi industrijsko pridelane, obdelane in predelane.
