Najkrajša pričakovana čakalna doba za elektrofiziološke preiskave in radiofrekvenčno ablacijo je bila konec maja za otroke kar 560 dni, za odrasle pa 451 dni. Najkrajša pričakovana čakalna doba na koronografijo je bila 270 dni, pri čemer je nad dopustno čakalno dobo nanjo čakalo 286 bolnikov. "Skrajšati moramo čakalne dobe, tako za interventne kot za elektrofiziološke posege. Poleg tega moramo pomagati internistični prvi pomoči in sprejemati bolnike, ki imajo bolezni srca in spadajo k nam," je povedala predstojnica kliničnega oddelka za kardiologijo prof. dr. Mirta Koželj. Dolgoročno bo novi del namenjen vstavljanju biventrikularnih srčnih spodbujevalnikov, poleg tega bodo tam obravnavali tiste bolnike z motnjami srčnega ritma, ki jih ne zdravijo z zdravili, ampak z invazivnimi posegi ablacijami. "Tu bo tudi enota za prsno bolečino, kjer bomo sprejemali bolnike z internistične prve pomoči s to težavo," je dodala Koželjeva. Kot je pojasnila, pa potrebujejo še dodatno mizo v katetrskem laboratoriju z rentgenskim aparatom. Za zdaj se dogovarjajo, da jim bodo, dokler ne dobijo nove mize, s svojimi napravami pomagali na inštitutu za radiologijo.
Na kliničnem oddelku za kardiologijo, ki je del Interne klinike UKC Ljubljana, bolnišnično zdravijo okoli 3500 bolnikov na leto, še štirikrat več pa jih zdravijo ambulantno. Kot je spomnil strokovni direktor Interne klinike doc. dr. Zlatko Fras, bolniki vse pogosteje potrebujejo zdravljenje na tem oddelku, hkrati pa so kardiovaskularne bolezni "temeljno breme zdravstva povsod po svetu". Doslej je imela interna klinika precej težav zaradi pomanjkanja postelj. Ker ni bilo dovolj hitrega sprejemanja bolnikov na oddelkih, so morali nekateri na internistični prvi pomoči čakati tudi nedopustno dolgo, je spomnila strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Brigita Drnovšek Olup.
Dodatni prostori oddelka za kardiologijo so tako korak k boljšemu standardu za bolnike, pa tudi zaposlene, je poudaril generalni direktor UKC Ljubljana mag. Simon Vrhunec. Obnova teh prostorov je stala 117. 000 evrov. Upajo pa, da bodo prihodnje leto uredili še ustrezno hlajenje glavne stavbe v UKC Ljubljana. V prihodnjih dveh letih nameravajo obnoviti tudi klinični oddelek za hematologijo.
Kaj bo zmanjšanje sredstev za investicije v zdravstvu, ki jih prinaša rebalans proračuna, pomenilo za UKC Ljubljana, medtem še ni znano. "Trudimo se, da bi to čim manj pomenilo. Iščemo še druge vire, dogovarjamo se na primer o kreditih in lizingih," je dejal Vrhunec. Investicije v južni DTS (novo urgenco) in klinični oddelek za hematologijo se lahko na primer financirajo same, tako da se stroški kreditov in lizingov plačujejo iz njihove dejavnosti, pričakuje Vrhunec.
