Anketa o navadah in ravnanjih Slovencev na soncu, ki so jo nedavno opravili v dermatoloških ambulantah, je pokazala, da kar 30 odstotkov vprašanih meni, da je solarij zdrav način pridobivanja barve, ki da kožo ščiti pred nastankom kožnega raka. Kar pa nikakor ne drži, je opozorila predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatologije. "Najbolj problematično je dejstvo, da gre pri tem za nezaščiteno izpostavljanje UV-žarkom," je dejala Planinšek-Ručigajeva in dodala, da solarij povečuje možnost pojava malignega melanoma, ki je najhujša oblika kožnega raka. Ravno zato so dermatologi razočarani, ker v Sloveniji zakonodaja glede uporabe solarijev ni nekoliko strožja. V Avstriji, Nemčiji in skandinavskih državah je namreč uporaba solarija prepovedana mlajšim od 18 let, ponekod pa naj bi bili solariji nasploh prepovedani.
Soncu se med 11. in 16. uro izogibajte tudi na morju
Planinšek-Ručigajevo je razveselil podatek, da se četrtina vprašanih drži izredno pomembnega priporočila zdravnikov, da se med 11. in 16. uro izogibajo zadrževanju na soncu, saj je slednje ravno takrat najnevarnejše. Kar zdravnici skrbi, pa je dejstvo, da na dopustu, na morju tega nasveta velik delež ljudi ne upošteva in se soncu nastavljajo ravno v tem času. Po drugi strani se kar 89 odstotkov anketiranih na morju zaščiti s kremami za zaščito pred soncem, polovica vprašanih pa enako naredi v gorah in na smučanju, kar Planinšek-Ručigajevo veseli, saj kaže, da se do neke mere zavedajo nevarnosti sončnih žarkov.
Ob tem je opozorila, da ljudje prepogosto pozabijo na zaščito pred soncem pri vsakodnevnih opravilih na prostem in preživljanju prostega časa na prostem. "Skrbi nas dejstvo, da se le 40 odstotkov vprašanih pri dejavnostih na prostem enkrat na dan zaščiti s kremo za zaščito pred soncem," je povedala Planinšek-Ručigajeva in pojasnila, da je tovrstnih dejavnosti v našem vsakdanu največ, posvečamo pa jim najmanj pozornosti.
Omenila je tudi, da ljudje navadno uporabljajo zaščitne kreme s prenizkim faktorjem. Sama priporoča kreme s faktorjem zaščite 30 ali več in poudarja, da so zaščitne kreme šele tretji steber zaščite pred soncem. Prvi steber je namreč izogibanje soncu, sploh med 11. in 16. uro, drugi steber pa je zaščita kože s primernimi oblačili.
Otroška koža bolj občutljiva za sevanje sončnih žarkov
Planinšek-Ručigajevo skrbi tudi podatek, da je skoraj polovico vprašanih v otroštvu sonce hudo opeklo, kar pomeni, da se pri teh osebah pojavlja večje tveganje za razvoj katere od oblik kožnega raka. Ravno zato dermatologi še posebej opozarjajo na zaščito otrok pred soncem, saj so ti zaradi tanjše in manj poraščene kože bolj občutljivi za sevanje sončnih žarkov. Strokovnjaki staršem svetujejo, naj otroke, preden dopolnijo eno leto starosti, ne izpostavljajo neposrednim sončnim žarkom. Pozneje pa morajo biti otroci zaščiteni z oblačili in pokrivali, izpostavljene dele telesa naj starši zaščitijo s sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem, oči pa s sončnimi očali.
Kljub mnogim pomanjkljivostim pri zaščiti pred nevarnimi sončnimi žarki pa je raziskava pokazala, da se ljudje vedno bolj zavedajo teh nevarnosti in temu primerno počasi spreminjajo svoje navade. "Naše nenehno obveščanje je obrodilo sadove, a veliko mitov in navad je še vedno treba spremeniti," meni Planinšek-Ručigajeva.