"Pri društvu otroke z astmo vabimo k redni telesni dejavnosti, saj ima tri četrtine teh otrok težave pri naporu. Pomembno je, da so ozaveščeni, kako se je treba pravilno lotevati napora," je povedal predsednik društva dr. Milan Hosta. Tako za otroke z astmo organizirajo plavanje in delavnice pravilnega dihanja ter letovanje v Pacugu.

Tudi z astmo do vrhunskih rezultatov

Dokaz, da je mogoče tudi z astmo dosegati vrhunske športne rezultate, sta ultramaratonski kolesar Marko Baloh in nekdanja vrhunska smučarka Alenka Dovžan. Da ima astmo, je Marko Baloh ugotovil v 5. razredu osnovne šole, ko je imel nekaj hudih napadov, potem se je astma "skrila" in se ponovno pojavila, ko mu je bilo 35 let, a v blažji obliki. "Mislim, da se mi je zaradi športa povečala kapaciteta pljuč in ni bilo več tako hudih napadov, da bi se bal, da bom umrl," je povedal Baloh, ki bo čez mesec dni ponovno odrinil na pot - na kolesarsko dirko po ZDA. Zadnja leta zaradi astme jemlje zdravila; pljuča so še vedno občutljiva, zato je moral kdaj na dirki zaradi težav odstopiti. Je tudi alergik in ima spomladi težave zaradi cvetnega prahu.

Podobna je tudi zgodba Alenke Dovžan. Sprva je trenirala gimnastiko in je imela v prašnih telovadnicah težave z dihanjem in alergijami. Velikokrat je bila bolna in je uživala veliko antibiotikov. Po tem je presedlala na smučanje in so se težave z gibanjem na svežem zraku izboljšale. Da je vzrok njenih težav astma, so ugotovili, ko je bila stara 20 let in je astma spet udarila. Težave je imela predvsem na dolgih tekmah, ko je bil zrak suh in telo ni dobilo zadosti kisika, tako da včasih celo ni čutila nog. A trenerji takrat temu niso posvečali pozornosti, danes je drugače, je povedala. Največ težav je imela spomladi, saj je tudi alergik, a je to pripisala slabši pripravljenost, čeprav je bila to posledica astme, je povedala Dovžanova, ki je tudi dobitnica olimpijske medalje.

Zdravljenje astme je učinkovito

Bolezni dihal so kljub pogostosti v nasprotju z denimo boleznimi srca in ožilja nekoliko zapostavljene med ljudmi, meni Uroš Krivec, dr. med., vodja službe za pljučne bolezni na Pediatrični kliniki v UKC Ljubljana. Vendar lahko pri astmi dobro pomagajo: "Cilj je, da zaradi astme otrok nima nobenih težav, niti pri telesni dejavnosti, zato tudi ni potrebe, da bi bil opravičen telovadbe." Za dobro obvladovanje astme tako niso pomembna le zdravila, ampak tudi dobra informiranost otrok in staršev o življenju s to boleznijo.

Astmo zdravijo z dvema skupinama zdravil: z olajševalci, ki razširijo zožene dihalne poti, in s protivnetnimi zdravili, saj je astma kronična vnetna bolezen. Protivnetna zdravila je treba jemati dlje časa in ves čas, saj s tem morda dosežemo, da bolnik nikoli ne bo potreboval olajševalcev, je povedal zdravnik. Problem je, ker bolnik vnetja ne čuti in se težave pojavijo šele, ko se vnetje poslabša. Sprožilec poslabšanja je lahko telesni napor, zato naj imajo astmatiki vedno pri sebi olajševalec. Možni sprožilec je tudi stres. Tako ugotavljajo, da je več astme v družinah s težavami, kjer so otroci izpostavljeni več psihičnim obremenitvam, in je za obvladovanje astme pomembno, da se naučijo obvladovati te obremenitve. Da je otrok astmatik, morajo biti poučeni tudi vzgojitelji in učitelji, da lahko otroku ustrezno pomagajo. "Šest let star otrok lahko že sam ve, kako se uporabljajo zdravila, a jemlje naj jih pod nadzorom staršev," je povedal Krivec. Vsak otrok dobi tudi merilec pretoka zraka, napravo, s katero merijo prehodnost dihalnih poti in s katero ga naučijo ravnati v pulmološki ambulanti.

Astma se pojavi v otroštvu, težave pa se običajno zmanjšajo v puberteti. Znaki astme se običajno spet pojavijo okoli 20. leta starosti, a v blažji obliki. Je pa to bolezen z velikim razponom: težave so lahko blage, pa tudi tako hude, da lahko ogrožajo življenje.

Vzrokov za astmo še ne poznamo. Število bolnikov v državah z zahodnim načinom življenja narašča, vendar zdravniki menijo, da smo v zadnjih letih že dosegli najvišje število obolelih. Vzrok bi bil lahko genetski, vendar znanost še ni odkrila kandidatnih genov. Poleg tega ima polovica otrok z astmo starše, ki nimajo težav, tako da pri nastanku bolezni poleg genetskih zagotovo sodelujejo tudi drugi dejavniki, je povedal zdravnik.