Za izvedbo študije so že zbrali denar in na Komisijo RS za medicinsko etiko naslovili prošnjo za odobritev študije. Študija bo zasnovana podobno kot študija PREMISe, ki jo na Univerzi v Buffalu v ameriški zvezni državi New York od lani izvajajo pod vodstvom Adnana Siddiquia; označujejo jo kot prvo prospektivno randomizirano dvojno slepo študijo, v kateri skušajo ugotoviti, ali širjenje zožitev ven z balonsko angioplastiko izboljša simptome multiple skleroze oziroma vpliva na napredovanje bolezni.

Slovenska študija

V slovensko študijo bi vključili 30 preiskovancev; 20 bolnikov z multiplo sklerozo in 10 zdravih ljudi. Vsem bi opravili ultrazvočno preiskavo vratnih ven, bolnike z multiplo sklerozo, pri katerih bi našli zožitev, bi razdelili slepo v dve skupini; eni skupini bolnikov bi naredili venografijo, torej rentgensko slikanje ven, napolnjenih s kontrastno snovjo, drugi skupini pa bi opravili angioplastiko ven, torej bi žilne zožitve tudi razširili. Preiskovance bi s kliničnimi pregledi in slikovnimi preiskavami spremljali dve leti, je povedala mag. Anita Resman Gašperšič, dr. med..

Če bo etična komisija študijo odobrila, bi jo lahko začeli izvajati še letos, je povedala Bojana Žvan. V študiji bi sodelovali vaskularni nevrologi in radiologi, želijo pa si tudi sodelovanja kolegov nevrologov, ki zdravijo bolnike z multiplo sklerozo, saj bodo brez njihove pomoči težko pregledovali preiskovance, je povedala Žvanova. Soglasja Nevrološke klinike sicer še niso iskali.

Dr. Jože Trontelj, predsednik etične komisije, je na naše poizvedovanje potrdil, da so prejeli vlogo za odobritev te študije, a so glede na to, da "ima Evropsko nevrološko združenje pomisleke", za mnenje naprosili nekaj tujih strokovnjakov in bo komisija odločila po tem, ko bodo prejeli njihova stališča.

Kot je znano, so zdravniki z Nevrološke klinike UKC Ljubljana izrazili nestrinjanje, da bi bolnike zdravili s širjenjem ven, saj dosedanje študije povezave zožitev ven in multiple skleroze niso potrdile, prav tako se bolniki s tem, ko se odločijo za znotrajžilno širitev ven, izpostavljajo nepotrebnim zapletom, ki lahko nastanejo pri tem posegu. Bolniki naj te posege izvajajo samo v okviru kliničnih študij, zasnovanih po znanstvenih kriterijih - take pa je v Sloveniji nismo sposobni opraviti, so povedali oktobra lani.

Treba je raziskovati

"Sama tega zdravljenja ne priporočam, je pa treba začeti raziskovati," je na simpoziju minuli petek povedala Žvanova.

Na simpoziju so predstavili dosedanje ugotovitve o povezavi zoženih vratnih ven in multiple skleroze v svetu in ugotovitve slovenskih zdravnikov, ki izvajajo diagnostiko venskih zožitev in zdravljenje zožitev. Da predstavi svoje rezultate, je bila povabljena tudi skupina Medicinskega centra Medicor, ki tovrstno zdravljenje izvaja v okviru klinične študije. A je prof. dr. Miro Denišlič, vodja študije, to zavrnil s pojasnilom, da so doma doživeli veliko neprijetnosti in nekolegialnih odzivov. Rezultate bodo predstavili v tujini in počakali, da bodo razmere morda tudi tukaj dozorele. "Nihče ne trdi, da so spremembe na venah vzrok multiple skleroze. Treba pa je raziskovati. To je odgovor znanstvene nevrologije," je povedal. Ali kdo govori o zapletih pri zdravljenju z zdravili? So citostatiki res tako idealna rešitev za bolnike?, se je vprašal in spomnil, da so zdravila pri multipli sklerozi učinkovita le za 30 do 35 odstotkov bolnikov. Ireverzibilne okvare, ki jih povzroča multipla skleroza, se s širjenjem ven ne morejo popraviti, je prepričan, vendar ko nepokretna bolnica reče, da je po posegu lahko prvič ostala sama doma za teden dni in s pomočjo bergel hodila nekaj metrov, to bolniku izboljša kakovost življenja, čeprav znanost napredka ne more izmeriti. "Zakaj potemtakem bolnikom damo protibolečinsko zdravilo, saj tudi to bolezni ne pozdravi," je ponazoril Denišlič.

Kot je povedala direktorica Medicorja prof. dr. Metka Zorc, so lani v Medicorju nabavili nov ultrazvočni aparat za diagnostiko venskih sprememb, kot ga uporablja Paolo Zamboni, avtor teorije o povezavi venskih sprememb in multiple skleroze, s katerim patološke spremembe na venah lahko dokažejo. (To, da je za dokaz sprememb na venah potreben primeren ultrazvočni aparat, je navedel tudi celjski zdravnik asis. mag. Ivan Žuran, dr. med.) Vendar so opazili nesoglasje med ultrazvočno diagnostiko ven in venografijo (slikanje žilja), saj lahko z venografijo ugotovijo tudi zožitve ven in zatrditve, ki jih pri ultrazvočni diagnostiki ni opaziti. Razvili so tudi nekaj novih tehnik, s katerimi razširijo vene in omogočijo pretok krvi. Izkazalo se je tudi, da magnetnoresonančna venografija ne pokaže patološkega procesa na veni ter da vstavljanje žilnih opornic (stentov) v vene, kar so počenjali v nekaterih tujih centrih, ni primerno, je povedala.

Zorčeva meni, da je širitev ven varna in za bolnika neškodljiva metoda; patološki proces lahko s tem odstranijo, a s tem ne odstranijo tudi vzroka obolenja, je poudarila.

Žvanova meni, da bi pri multipli sklerozi lahko šlo za imuno-vaskularno bolezen: v osnovi gre verjetno imunsko dogajanje, ki pa se odrazi tudi na vaskularni ravni, na venah; pride do venskega vnetja, ki povzroči vensko stazo (dolgotrajni zastoj venske krvi), to povzroča nabiranje eritrocitov, odlaganje železovih depozitov v tkivo in ob sproščanju prostih radikalov pride do poškodbe mielinske ovojnice nevronov.