"V tem času je deset odstotkov vseh pregledanih na urgenci smučarjev oziroma deskarjev, to pomeni, da na dan pregledamo med 15 in 20 tovrstnih poškodovancev," je povedal Kristan. "Ko so zimske počitnice, pa pregledamo še kakšnega smučarja več," je še dodal.
Najpogostejše so lažje poškodbe
Smučarji in deskarji na snegu se po Kristanovih besedah največkrat lažje poškodujejo, in sicer so najbolj pogosti razni zvini, udarci in manjše rane. Vendar tudi zlomi niso redki, pri čemer so pri smučarjih najbolj pogosti zlomi goleni, pri deskarjih na snegu pa so precej bolj pogoste poškodbe zapestij in komolcev. "S pojavom carving smuči pa opažamo tudi več zlomov golenice v predelu kolena," je Kristan obrazložil, da te smuči niso nujno krive za omenjene poškodbe, vendar je opazna neka povezava med carving smučmi in zlomi golenice pri kolenu.
Na srečo v ljubljanskem kliničnem centru vsako leto zdravijo le posamezne smučarje, ki so bili huje poškodovani oziroma so bili v življenjski nevarnosti. Takšnih primerov je mogoče en do dva na leto, pravi Kristan in dodaja, da gre v takšnih primerih večinoma za poškodbe glave in hrbtenice. Tovrstne poškodbe so po njegovih besedah posledica zelo velike hitrosti in tega, da se smučarji zaletijo bodisi v druge smučarje na strmini ali v drevo, ograjo oziroma kaj drugega. Zato Kristan priporoča uporabo čelade, ki bo pred poškodbami zaščitila glavo, in uporabo tako imenovanega želvjega oklepa, ki bo zaščitil hrbtenico. Kar zadeva uporabo čelad, Kristan zadnja leta opaža, da čedalje več smučarjev uporablja čelado, ne samo otroci, za katere je na smučiščih obvezna.
S pravimi ukrepi proti poškodbam na snegu
Doktor Kristan opozarja, da se poškodbam pri smučanju in deskanju na snegu lahko izognemo s pravilnimi ukrepi. Prva stvar, ki jo Kristan poudarja, je dejstvo, da se priprave na smučarsko sezono začnejo že nekaj mesecev prej, ko naj bi se smučarji dobro fizično pripravili na smučarsko sezono. Kristan tudi svetuje, naj se vsi smučarji pred prvo smuko dobro ogrejejo, upoštevajo naj pravila varnega smučanja in predvsem svoje telesne zmogljivosti. "Takrat, ko začuti utrujenost, je dobro, če se smučar spočije oziroma najbolje bi bilo, če bi za tisti dan prenehal smučati." Kristan poudarja, da je utrujen smučar nevaren tako zase kot tudi za druge. Kristan, tudi sam smučar, pa še svetuje, da se bodo smučarji poškodbam izognili, če bodo smučali na progah, ki so zanje primerne, in če se bodo izognili smuki na preveč polnih smučiščih.
V primeru hujše poškodbe je treba del smučišča okoli poškodovanca zavarovati in poklicati reševalce, ki bo so na smučiščih vedno v pripravljenosti. Kristan tudi pravi, da poškodovancem pomagamo po svojih najboljših močeh, ga torej zaščitimo in ga poskušamo ogreti, da ne bi ozebel, preden bi prišli reševalci. Prav tako mu pomagamo lajšati bolečine, če nas prosi, mu lahko odpnemo smuči, še predlaga Kristan.
