Kako naj se lotimo novoletnega praznovanja?
Praznike je treba spoštovati. So namreč priložnost, da se družina in prijatelji zberejo in se ob tem kujejo dobri odnosi. Ljudje, ki so sami, mi velikokrat potožijo, da se ob praznikih ne počutijo dobro: ne spijo, postanejo depresivni... Prepričana sem, da če bi se ljudje več družili in ob tem skuhali čisto preprosto jed, bi samoto pregnali in morda še kako bolezensko stanje. Zato vse praznike ovekovečimo z druženjem ob hrani. Pri tem ne mislim na veseljačenje z nezdravim prehranjevanjem, po katerem je človek še bolj slab, kot je bil prej. Tudi novoletno praznovanje bi morali zastaviti z mislijo, da se po praznikih počutimo dobro in smo takoj pripravljeni na nove naloge.
Kaj priporočate za silvestrsko druženje z večerjo?
Hrana je tista, ki druženje podkrepi. Pri naši hiši družina praznuje skupaj in se nas za mizo zbere 12, od tega pet otrok vseh starosti. Najprej vsakemu otroku dodelimo mesto pri mizi in poskrbimo, da se s kako igrico kratkočasi, saj si želim, da se vsi počutijo lepo. Vladati mora harmonija med različnimi starostmi in zanimanji, nihče ne sme preglasiti drugega.
Poleg mene sta živilski tehnologinji še moja hči in snaha in skupaj domislimo, kaj mora biti na mizi. Za praznike mora biti nekaj tradicionalnih jedi, za novo leto je to pečenka. Govejo juho smo v zadnjih letih nadomestili z juho iz stare kokoši. Ker smo jo jedli že za božič, bom pripravila več vrst zelenjavnih juh. Pri praznovanju moramo poskrbeti za kar precej tekočine. To niso samo čaji, to je lahko tudi kremna juha, na primer iz buče, krompirja, korenčka, česna ali čebule, ki jo potresemo s svežimi zelišči iz lončka, na primer baziliko, drobnjakom, timijanom... To juho morajo pri nas vsi pojesti. Zelenjavne juhe so pomembne tudi zato, ker vsebujejo precej mineralov, ki nam jih ob pitju alkohola lahko začne primanjkovati. Na naši mizi se potem zvrstijo različne solate. Pripravim predvsem grenke solate - radič, endivijo, surovo ali kuhano cikorijo, rukole preveč ne marajo, saj grenke solate spodbujajo izločanje želodčne kisline in se bo pečenka, ki jo bomo pojedli zatem, bolje izkoristila. Solate prelijem s prelivom iz jogurta, kislega mleka ali limone. Velikokrat dodam k solati tudi žita, na primer ječmen, ajdo, ali pa solato iz žit pripravim posebej. Pri novoletni pojedini običajno zaužijemo premalo vlaknin, a jih organizem potrebuje, saj vlakna iz telesa odstranjujejo nekatere odpadne snovi. Nikoli ne manjka tudi solata iz kislega zelja, v katero sesekljam svežo ali vloženo papriko, malo drobnjaka, peteršilja, česna in oljčnega ter bučnega olja. Ta solata krasno tekne s pršutom in polnovrednim kruhom, na katerega namažemo fižolov namaz. Pretlačim kuhan ali konzerviran fižol, dodam malo kisle smetane, oljčnega olja, limoninega soka, soli in majhen hud feferon. Nastane fantastična mešanica okusov.
Šele nato pride na vrsto pečenka?
Pri nas nihče ne sme začeti jesti pečenke, ne da bi jedel solate. Zelo narobe je, da se ljudje najprej lotijo pečenke in praženega krompirja, pozabijo pa na solato, in potem začnejo piti. Če nismo pojedli uravnoteženega prazničnega obroka, to čutimo naslednji dan, ko smo povsem zakisani. Jesti moramo tako, da bo naš prebavni trakt to prenesel, in da bomo tudi naslednji dan dobrih misli in razpoloženi. Ne pa da se bo eden prijel za trebuh, drugi za glavo... Solate so pri nas na mizi vso večerjo. Na mizi je obvezno tudi banana, saj vsebuje vitamin B6, ki uravnava želodčno kislino. Enako prej omenjeni fižolov namaz, ki vsebuje mineral cink. Če ima kdo preveč kisline, svetujem korenček, korenčkovo juho ali sok. Dobro je tudi domače jabolko. Če pa imate premalo želodčne kisline, svetujem limonado ali pomarančni sok. Na silvestrovo je zato kot polivko na solati bolje uporabiti limonin sok kot pa jabolčni ali vinski kis. Tudi rdeče vino spodbuja nastajanje želodčne kisline. A je treba vino kombinirati z jedmi, saj le s tem zagotovimo ravnovesje mineralov, ki bo omogočilo prebavo večerje.
Kaj pa peciva?
Na mizi morajo biti ob praznovanjih tudi peciva. Prvo, pri pripravi ne smemo uporabljati belega sladkorja, saj ima malo vitaminov in mineralov. Zato uporabimo rjav sladkor, še raje pa sladico zasladimo z medom in suhim sadjem, figami, datlji, jabolki, slivami... Zraven pečenke je odlična na primer slivova omaka. Sama pripravljam kroglice za srečo: vse, kar imam doma suhega sadja, čez noč namočim v pomarančni sok, naslednji dan zmiksam in oblikujem kroglice, ki jih povaljam v mletih orehih, lešnikih, kokosu ali čokoladi - vse brez dodanega sladkorja. Naredila bom tudi ovsene piškote, ki prav tako ne potrebujejo veliko sladkorja. Poleg tega oves preprečuje dvigovanje holesterola. Pri vseh pecivih sem zmanjšala vsebnost sladkorja vsaj za tretjino, s tem da v sladico dodam zmečkano suho sadje in med. Tako pri nas nihče ni prikrajšan za sladkarije, a so veliko bolj zdrave.
Vedno dam na mizo tudi suhe slive, ki izboljšujejo celotno prebavo, ter različne oreške, ki s svojimi maščobami izboljšujejo presnovni proces. Pri pojedinah moramo imeti v mislih, da bomo jedli tako hrano, ki bo vplivala na razgradnjo hrane in tudi presnovo, da bo prišlo do kurjenja hrane. Zato ob oreških priporočam tudi hladno stiskana olja. Te jedi pomagajo tudi pri "izkoristljivosti" vina. Če pravilno sestavimo večerjo, kozarec vina, ki sicer tudi vsebuje veliko koristnih snovi, dá piko na i zdravemu prehranjevanju.
Pri pojedini potrebujemo tudi vodo. Za vsak kozarec vina bi morali popiti vsaj en do dva decilitra vode, da ne dehidriramo.
Kako pa dan po praznovanju?
Pri obilni pojedini si je naše telo nabralo kar nekaj strupov, ki jih ni moglo sproti odstraniti. Po praznikih je zato pomembno, da jetrom pomagamo, da se čim hitreje razstrupijo. Svetujem zelje, repo in korenje: vsaj prvih pet dni po praznovanju naj bo na jedilniku sveže ali kislo zelje, brstični ohrovt, cvetača, brokoli, repa, koleraba, skratka križnice. Te imajo v sebi glutation in sulkforafan, snovi, ki razstrupljata telo, po drugi strani tudi spodbujata telo, da začne tvoriti antioksidativne encime, ki pripomorejo pri razstrupljevanju. Priporočam tudi korenje in buče, saj pri pojedinah začne zmanjkovati vitamina A, ki ga potrebujemo, da obnovimo sluznico. Če jemo rdeče, oranžne in temno zeleno plodove (korenje, buče, blitvo...), s tem dajemo telesu možnost, da samo začne tvoriti vitamin A in ponj ni treba hoditi v lekarno. Dodamo krompir za minerale. Sama na primer rahlo prepražim sveže zelje, korenček, krompir, bučo, zalijem z vodo in dodam malo masla, ki prav tako vsebuje vitamin A. Po praznikih moramo poskrbeti tudi za dobro črevesno floro. To naredimo s pitjem zelnice, kislega mleka, kefirja, jogurta, kar vse vsebuje mlečnokislinske in probiotične bakterije. Te pripomorejo k dvigu koristnih črevesnih bakterij in preprečijo razraščanje škodljivih, na primer kandide (Candida albicans).
Če nismo dovolj pili, začnimo malo več piti, da se odpadle snovi iz telesa čim hitreje odstranijo. Priporočam tudi napitke iz sadja jagodičja, namesto vode jaz uporabim sirotko. Dober je tudi zelenjavni napitek, ki mu dodam banano ali kaki in nekaj listkov koprive, ki jo naberem na sprehodih, saj kopriva ne pozebe.
Skratka, prvih pet dni po novem letu naj bo dietnih, ni potrebno uživati mesa, raje jejmo ribe, stročnice in kaše. Rada imam narastek iz prosene ali ajdove kaše, v katero dodam malo skute in jajce. Dober nasvet je tudi, da se po praznikih opazujemo: če smo zelo utrujeni, se telo muči, da se prečisti, in s tem izgublja energijo. Takrat si raje, kot da skuhamo nekaj močnega, naredimo napitek ali zeljno juho. Če smo dobro praznovali, moramo tudi naslednji dan ostati sveži.
