V hospicu je za umirajočega poskrbljeno celostno, poudarja predsednica Slovenskemu društvu hospic Tatjana Žargi. "Pri nas je umiranje veliko več kot medicinski proces. To je predvsem proces zaključevanja odnosov, do sebe, do bližnjih, do skupnosti in to terja intimni prostor in čas," je dejala. Slovensko društvo hospic namreč upravlja hišo in so tudi edini, ki izvajajo to dejavnost v Sloveniji.
Po mnenju Žargijeve je danes odprta hiša, kot prva hiša hospica v Sloveniji, velik prelom v slovenski družbi nasploh, saj pomeni vstop v bolj ozaveščen način odnosa do umirajočih.
Za Ljubljano predstavlja hiša hospic dodano vrednost, meni ljubljanski župan Zoran Janković. Hiša je na odprtje po njegovem mnenju že predolgo čakala, saj projekt teče že od županovanja Vike Potočnik. Po njegovi oceni je to model, ki bo lahko pozneje uporabljen za vso Slovenijo.
Prve bolnike bodo v hiši hospic sprejeli že v sredo. V hiši, ki ima tri etaže z okoli 840 kvadratnimi metri neto površin, bodo sprejeli do 12 bolnikov, za katere bo skrbelo 15 zaposlenih.
Po ocenah Žargijeve bi moralo vsako večje mesto imeti tako hišo. V svetu namreč po njenih besedah velja normativ ene petposteljne hiše hospica na 300.000 do 500.000 prebivalcev.
Sredstva za izgradnjo hiše v višini dobrega 1,5 milijona evrov je v celoti zagotovila občina, hišo pa je za ljubljansko občino na Hradeckega cesti 18 in 20 gradil ljubljanski javni stanovanjski sklad.
Ključe hiše je Janković društvu hospic predal že marca letos, vendar pa država do začetka decembra sredstev za izvajanje dejavnosti ni našla. Z aneksom dva k splošnemu dogovoru v zdravstvu bo država zagotavljala letno 0,5 milijona evrov za izvajanje dejavnosti.
