Glavna inšpektorica Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Saša Dragar Milanovič je danes na novinarski konferenci v Izoli v zvezi z nadzorom oljčnih olj poudarila, da so ta v Sloveniji na splošno dobra, vzorčenje pa je bilo usmerjeno v nizkocenovna olja in na tiste blagovne znamke, pri katerih so že v preteklosti ugotovili neskladnosti.

Odvzeli so polovico ponudbe oljčnih olj na slovenskem trgu. Tako je bilo odvzetih skupaj 32 vzorcev olj, od katerih jih 20 glede na senzorično ocenjevanje ni izpolnjevalo deklarirane vrednosti, pri petih od teh pa so bile ugotovljene neskladnosti tudi pri kemijskih parametrih, kar pomeni tudi neustrezno označeno kategorijo kakovosti teh oljčnih olj.

Pet vzorcev je bilo kakovostno ustreznih, niso pa imeli popolnih ali pravilnih oznak (nepravilno poreklo, nepravilna oznaka količine, vidno polje, nepopolna oznaka hranilne vrednosti). Za vse neskladne vzorce so izdali odločbe o prepovedi prometa, razen tam kjer so se že trgovci sami takoj odzvali z umikom spornih olj iz prometa.

Za primere, ko gre le za označevanje, so inšpektorji izdali ureditveni ukrep. V primerih, ko ni bila ugotovljena ustrezna kakovost, pa so prepovedali promet, razen za šest vzorcev, katere so posredovali v analizo za drugo in tretje mnenje. Za pet od teh vzorcev so pred kratkim prejeli prva analizna poročila, ki potrjujejo ugotovljeno senzorično neustreznost. Podrobnejši podatki so objavljeni na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Večje število nepravilnosti

Nadzor preverjanja kakovosti in označevanja svežega sadja in zelenjave v prometu, ki je potekal v drugi polovici novembra, je medtem pokazal na večje število nepravilnosti. Zato so nadzor podaljšali še v december. Skupaj so inšpektorji opravili 136 inšpekcijskih pregledov svežega in sušenega sadja in zelenjave. V novembru je bilo izvedenih 66, v decembru pa 70 inšpekcijskih pregledov v trgovskih verigah, prodajalnah, stojnicah in kioskih. Nekaj pregledov je bilo izvedenih na sedežih družb, kjer so tudi pakirnice.

Sušeno sadje in zelenjava, ki je v prodaji večino predpakirano, je bilo ustrezno označeno. Nepravilnosti so se nanašale na kakovost in označevanje svežega sadja in zelenjave. V 85 primerih so za ugotovljene nepravilnosti izrekli opozorilo, v sedmih primerih je bila izrečena globa na kraju samem (plačilni nalogi), v enem primeru pa odločba o odpravi nepravilnosti.

Ugotovljene nepravilnosti glede označevanja sadja in zelenjave so zajemale denimo na nepravilnosti v označevanju porekla in pomanjkljive oznake pri predpakiranem sadju in zelenjavi. Ugotovljene nepravilnosti glede kakovosti sadja in zelenjave pa se nanašajo na primer na to, da predpakirano sadje ne ustreza minimalni kakovosti (gnili plodovi) ali pa da blago ne ustreza minimalnim pogojem kakovosti.

Pregledi so bili usmerjeni na tiste prodajalne, kjer so v preteklosti pogosteje odkrili nepravilnosti. Večina sadja in zelenjave je v prodaji nepredpakiranega, zaradi česar obstaja večja možnost za neskladnosti pri označevanju tega blaga. Za deset najbolj prodajanih vrst (jabolka, hruške, kivi, breskve in nektarine, agrumi, jagode, namizno grozdje, solata in endivija, paprika, paradižnik) so predpisani standardi kakovosti. Za ostale vrste pa je veljaven splošni standard, ki določa le minimalne pogoje kakovosti, a ne določa kakovostnih razredov.

Inšpektorji so pregledovali blago na prodajnih mestih ne glede na poreklo. Največ sadja je italijanskega in španskega porekla (mandarine, kivi, kaki, grozdje, bučke, por, solata, paradižnik, paprika), nekoliko manj grškega (pomaranče), nemškega, avstrijskega (jabolka), nizozemskega (paradižnik, čebula), turškega. Večina banan je iz Ekvadorja, redkejše sadje pa iz različnih držav: Brazilija, Izrael, Peru, Kitajska. Slovenskega porekla so pretežno jabolka, zelje, koleraba, izstopajo tudi hrvaške mandarine.