Varna predaja bolnika med različnimi ravnmi zdravstvene oskrbe je osrednja tema 10. regijske koordinacije zdravstvenih in socialnih ustanov Gorenjske, ki je danes potekala v jeseniški bolnišnici. Ta je prikazala dobro klinično prakso pri predaji bolnika med zaposlenimi v bolnišnicah, domovih za ostarele in zdravstvenimi domovi, ki poteka po tako imenovanih kliničnih poteh.
Z uvedbo kliničnih poti se standardizira obravnava pacientov, kar pa ne pomeni, da gredo vsi po isti proceduri, temveč zagotavlja stalno spremljanje, kaj se z bolnikom dogaja in dokazljivo zgodovino zdravljenja. Večjo varnost vnaša tudi zadnja novost jeseniške bolnišnice, to je dokument klinične poti za življenjsko ogrožene paciente, ki predstavlja standardiziran obrazec, v katerega zdravniki ali reševalci ob predaji pacienta vpisujejo vse bistvene informacije za zdravljenje.
"Ta del klinične poti smo razvili skupaj z reševalnimi postajami Gorenjske, ki so se zelo dobro odzvale. Vodje reševalnih postaj so bili zainteresirani za sodelovanje in so si bili enotni, da bodo predajo pacientov na ta način izvajali," je povedala pomočnica direktorja Splošne bolnišnice Jesenice za področje zdravstvene nege Zdenka Kramar, ki je prepričana, da se s tem povečuje varnost pacientov.
Na leto oskrbijo na tisoče pacientov
To je že 26. klinična pot, ki so jo uvedli v jeseniški bolnišnici, kjer preko teh standardiziranih postopkov obravnavajo približno 58 odstotkov pacientov na kirurgiji, kar pomeni letno okrog 4000 bolnikov. Na tem področju so vodilni v Sloveniji, medtem ko imajo še nekaj prostora za izboljšave, saj gre v najbolj priznanih evropskih bolnišnicah po kliničnih poteh med 62 in 65 odstotki pacientov.
"Jeseniška bolnišnica je ena prvih in zelo uspešnih ter naprednih slovenskih bolnišnic, kar se tiče kliničnih poti, ki so jih uvedli ne le za področje nujne medicinske poti," je ocenil Peter Bohinc z ministrstva za zdravje in dodal, da te standardizirane procedure uspešno prenašajo tudi v druga okolja. "Pacienta postavljajo na prvo mesto in mu z optimizacijo samega procesa dela omogočajo kakovostno, varno in hitro oskrbo, ki si jo vsak pacient zasluži," je zadovoljen Bohinc.
"Prizadevanja za varnost in kakovost smo začeli pred leti, in sicer s konsenzom, da je to pot, ki lahko dolgoročno pomeni uspeh za bolnišnico," pa je pojasnil direktor Splošne bolnišnice Jesenice Igor Horvat. Prepričan je, da se počasi vendarle uveljavlja zavedanje, da je kakovostna obravnava bolnikov pomembna tudi iz poslovnega vidika, saj pomeni bistveno manj ponovnih sprejemov in krajšo ležalno dobo.
Jeseniška bolnišnica s kakovostjo želi pritegniti tudi paciente iz tujine. Tuje zdravstvene zavarovalnice se tako že zanimajo, da bi v prvi fazi jeseniško bolnišnico priporočali svojim zavarovancem na potovanjih v Sloveniji, kasneje pa bi zanje lahko na Jesenicah izvajali tudi redni program. Tako bi si jeseniška bolnišnica zagotovila dodaten posel in nove finančne vire za razvoj.
