Arterijska hipertenzija (visok krvni tlak) je pogosta bolezen. V nedavni epidemiološki raziskavi so ugotovili, da jo ima približno 60 odstotkov odraslih.

Kakšen je primeren krvni tlak

Gre za zvezno odvisnost med višino krvnega tlaka in srčno-žilnimi, možgansko-žilnimi ter ledvičnimi boleznimi. Z višanjem krvnega tlaka nad 110/70 mmHg se povečujeta zbolevnost in umrljivost. Na osnovi raziskav je določena arbitrarna meja med normalnim in visokim krvnim tlakom, ki je 140/90 mmHg. Nad to mejo je tveganje nedvomno večje. Vse, kar je enako temu ali več, je visok krvni tlak, ki zahteva ukrepanje. Ta meja velja za vsa starostna obdobja, tudi za tiste, ki so stari 80 ali več let.

Cilj zdravljenja je z nadzorom krvnega tlaka zmanjšati tveganje možganske kapi, srčnega infarkta, odpovedi ledvic itd. Cilj, ki ga želimo doseči, je normalen krvni tlak. Pri nekaterih bolnikih, ki imajo morda pridružene bolezni, pa moramo doseči še nižji krvni tlak. O tem, kakšen tlak je primeren zanje, bo presodil zdravnik. Pomembno je ugotoviti, kakšno je celotno tveganje in verjetnost, da bo posameznik s hipertenzijo v naslednjih desetih letih doživel možgansko kap, srčni infarkt ali kateri drugi zaplet. Zato je nujno poleg hipertenzije ugotoviti tudi morebitne druge dejavnike tveganja in jih odpraviti. Med njimi so najpomembnejši debelost, kajenje, telesna neaktivnost, povišane maščobe (holesterol) v krvi, sladkorna bolezen itd.

Ali lahko sami storimo kaj za znižanje krvnega tlaka? Vsekakor!

Osnova morda tudi kasnejšega ukrepanja z zdravili je vse tisto, kar označujemo kot zdrav način življenja. Sem sodi tudi ustrezna prehrana z omejitvijo soli. Letošnje leto je posvečeno omejevanju uporabe soli v prehrani. Po podatkih CINDI Slovenija zaužijemo do 13,5 grama soli na dan. Povsem dovolj pa bi bilo že 5 do 6 gramov soli na dan. V Sloveniji najmanj soli pojedo na zahodu, poraba se povečuje proti vzhodu države. Še največ soli zaužijemo v kruhu in polpripravljeni hrani. Nacionalna kampanja o zmanjševanju uživanja soli Preveč soli škodi (www.nesoli.si), ki jo vodita Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja, je ena od pomembnih poti k uspehu. Podatki po svetu (na primer Finska) kažejo, da se z voljo to da storiti, zmanjšanje soli v prehrani pa bistveno zniža povprečni krvni tlak v populaciji.

Pri vseh teh tako imenovanih nefarmakoloških ukrepih je treba spremeniti način življenja, kar pa je včasih težko. Nekdo, ki je predebel in rad je, mora shujšati, hrana mora biti zdrava in manj kalorična, omejiti mora vnos soli in s tem sprejeti morda drugačen okus hrane, prenehati mora kaditi, začeti mora ustrezno telesno vadbo itd. Pogosto mora spremeniti tisto, kar mu je predstavljalo neko zadovoljstvo, vendar je bilo po drugi strani povezano tudi z na primer težkim gibanjem zaradi debelosti in okornosti, ob najmanjšem naporu se morda zadiha, čezmerno znoji, pojavijo se bolečine v prsih kot angina pektoris, morda prehodne nevrološke motnje, morda možganska kap itd. V primerjavi s takšnimi zapleti je upoštevanje principov zdravega načina življenja res malenkost.

Prof. Dr. Rok Accetto, dr. med., je predstojnik Kliničnega oddelka za hipertenzijo v UKV Ljubljana, as. mag. Jana Brguljan - Hitij, dr. med., je predsednica Sekcije za hipertenzijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.