Vprašanje dolžine porodniškega dopusta sodi v okvir spreminjanja direktive o izboljšanju varnosti in zdravja nosečih delavk in mladih mater. Direktiva sega v leto 1992, sprememba pa je bila predlagana leta 2008.

Evropska komisija je tedaj predlagala podaljšanje porodniškega dopusta s 14 na 18 tednov ob 100-odstotnem nadomestilu plače. Evropski parlament pa je oktobra letos izglasoval dopolnilo, s katerim se zavzema za podaljšanje do 20 tednov ob 100-odstotnem nadomestilu.

Večina držav članic je danes na zasedanju ministrov unije, pristojnih za zaposlovanje in socialne zadeve, temu dopolnilu nasprotovala in pristala zgolj na nadaljevanje dela v okviru predloga, ki ga je pripravila Evropska komisija, je povedala državna sekretarka.

Slovenija s pomisleki glede podaljšanja porodniškega dopusta

Kopač Mrakova je v svojem nastopu poudarila, da Slovenija načeloma podpira direktivo, a ima pomisleke glede podaljšanja porodniškega dopusta, ki je namenjen izključno materi, saj je obstoječi sistem v Sloveniji po njenih besedah boljši in kot celota nudi dobro varstvo.

V Sloveniji porodniški dopust traja 105 dni oziroma 15 tednov, ženska pa ga mora začeti 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog, sicer neizrabljenega dela ne more koristiti po otrokovem rojstvu, razen če je rodila pred predvidenim datumom.

Poleg tega velja v Sloveniji še dopust za nego in varstvo otroka, ki traja praviloma 260 dni in si ga lahko mati in oče enakopravno delita. Ob tem dodatno obstaja še očetovski dopust.

Kopač Mrakova je izpostavila, da si v Sloveniji želijo zagotoviti, da bi v bodoče moški bolj sodelovali pri izrabi dopusta za nego in varstvo otroka, zato "absolutno niso pripravljeni tega skrajševati na račun porodniškega".

Državna sekretarka je ponovno izpostavila tudi to, da Slovenija nasprotuje možnosti, da bi se lahko neizrabljen del dopusta pred samim porodom prenašal v obdobje po porodu, saj študije kažejo, da je za zdravje nosečnice in otroka bolje, da se koristi pred porodom.

O vseh vprašanjih smo se pripravljeni pogovarjati

Slovenija se je sicer o vseh odprtih vprašanjih pripravljena pogovarjati, če bo cilj rešitev doseganje minimalnih standardov na evropski ravni na eni strani in upoštevanje raznovrstnosti in visokih standardov v državah članicah na drugi strani.

Kopač Mrakova je nasprotovanje dopolnilom Evropskega parlamenta pojasnila tudi z besedami, da vse države članice izpostavljajo spornost glede načela subsidiarnosti, torej da bi lahko na ravni EU določali višino nadomestila za obdobje porodniškega dopusta.

Državna sekretarka je tudi pojasnila, da v Sloveniji obstaja 100-odstotno nadomestilo pri porodniškem dopustu. Za preostalih 260 dni dopusta pa velja nadomestilo v višini zadnjih 12 povprečnih bruto plač. V tem delu je nadomestilo omejeno navzgor in navzdol, navzdol na najmanj 55 odstotkov minimalne plače, navzgor pa na največ 2,5-kratnik povprečne plače v Sloveniji.

Nadaljnje sprejemanje spremembe direktive je po besedah državne sekretarke odvisno od odločitev naslednjih predsedujočih, Madžarske in Poljske, a Kopač Mrakova v naslednjem letu ne pričakuje velikega napredka glede tega vprašanja.