Kot so pojasnili na današnji novinarski konferenci, se mladinsko zobozdravstvo še naprej v 70 odstotkih financira na podlagi storitvenega sistema, od leta 2009 pa je v 30 odstotkih vezano na glavarinski princip oz. na število opredeljenih pacientov.

Postavljena meja je 1200 otrok na ambulanto, vendar stroka opozarja, da je meja postavljena previsoko in da bi bilo za dobro oskrbo primerno število 800 otrok. Dejansko pa je na posameznih območjih lahko tudi po 3000 otrok na ambulanto, drugod pa manj kot 800. Kot so pojasnili na novinarski konferenci, v prvem primeru niso dodatno plačani, v drugem pa je manjše število opredeljenih otrok pri financiranju upoštevano.

Po besedah direktorja novogoriškega zdravstvenega doma Zobozdravstveno varstvo Darka Tomšiča je slednje opazno zlasti na perifernih območjih izven mestnih regij. Na takšnih območjih se je program v ambulantah zmanjšal za deset odstotkov, kar lahko nadoknadijo le z delovanjem pri odraslih pacientih. To pa, pravi Tomšič, vodi v t.i. polivalentne ambulante, ki so namenjene tako otrokom kot odraslim.

Posledica tega bi lahko bila tudi padanje kakovosti preventive. Kot opozarja pedontologinja iz istega zdravstvenega doma Lijana Jurečič, se namreč način dela v zobozdravstvu za otroke in odrasle razlikuje. Medtem ko odrasli sami poiščejo zobozdravnika, otroške ambulante poiščejo pacienta in ga pripravijo na sodelovanje. Zato z novim sistemom obstaja bojazen, da bodo nesodelujoči pacienti ostali izven sistema.

"Redko katera osnovna šola ima več kot 400, 500 učencev in če imamo financiranje po številu učencev, si šola takšne preventive ne more privoščiti. Zobozdravnik bi na takšni šoli lahko delal dva dneva tedensko in bi se moral seliti iz kraja v kraj, kar je nestimulativno," je dodal predsednik odbora zobozdravstvene dejavnosti pri združenju Gorazd Sajko.

Po njegovih besedah je nestimulativna tudi plača zobozdravnikov v mladinskem zobozdravstvu. Po 30 letih, z zahtevanim podiplomskim študijem, je njegova neto plača med 1500 in 1600 evri. Tako po njegovih besedah za to področje zobozdravnike že sedaj težko najdejo.

Zato bo zduženje med drugim zaprosilo, da se še enkrat preveri, koliko je glavarinski sistem primeren za področje mladinskega zobozdravstva. Predlagali bodo tudi, da se delo zobozdravnikov vrednoti bolj stimulativno, je napovedal direktor združenja Metod Mezek.

Na novinarski konferenci pa so opozorili še na nekatere druge probleme, s katerimi se soočajo v zobozdravstvu. Sajko je med njimi omenil normative, ki so v nekaterih primerih "prenapeti", in amortizacijska sredstva. Kot so izračunali, bi namreč potrebovali več kot 40 let, če bi želeli s sredstvi, ki jim jih namenjajo za amortizaicjo, obnoviti ordinacijo. Ob tem jih po besedah Sajka "bijejo" še nekateri ukrepi EU, ki bodo ob že tako slabem načinu financiranja prinesli še dodatne stroške.