"V zadnjih 15 do 20 letih smo zelo izboljšali nadzor nad tuberkulozo. Imamo dober register za tuberkulozo, dober nacionalni program, ki ureja ukrepe, ki jih moramo izvajati za nadzor nad bolniki, dober nacionalni laboratorij, kjer izvajajo vse teste in metode za odkrivanje tuberkuloze, ki so znani v svetu. Zavedati pa se moramo, da tuberkulozo še vedno imamo in je še nismo izkoreninili," opozarja Petra Svetina Šorli, dr. med., vodja registra za tuberkulozo pri Bolnišnici Golnik, osrednji slovenski ustanovi za zdravljenje in preprečevanje tuberkuloze.

Skupine z večjim tveganjem

Za nadzor nad tuberkulozo je pomembno dvoje: da bolnika ozdravijo in preprečijo, da bi se okužba z njega širila na druge, če se je že razširila in so drugi že okuženi, pa je treba preprečiti, da za tuberkulozo tudi zbolijo. Zato je po zakonu treba obvezno zdraviti vsakega odkritega bolnika, zdravljenje pa poteka v ustreznih bolnišnicah. Prav tako od kužnih bolnikov pridobijo podatke, s kom so bili v stiku v zadnjih mesecih, da dobijo podatke o še drugih morebitnih okuženih ljudeh in tudi te pregledajo ter po potrebi zdravijo. Pri vsakem bolniku tudi diagnosticirajo, s katerim tipom bakterij se je okužil, da ugotovijo, za katera zdravila so občutljive.

Zaradi teh ukrepov se je obolevnost v splošni populaciji zelo zmanjšala in se tuberkuloza pogosteje pojavlja le med ljudmi, ki sodijo v skupine prebivalstva z večjim tveganjem za pojav te bolezni. "Zato je treba več pozornosti usmeriti predvsem v te skupine," pravi Svetina-Šorlijeva. To so predvsem brezdomci, osebe, odvisne od alkohola, uživalci nedovoljenih drog, okuženi s HIV, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, kronični bolniki, na primer sladkorni bolniki in astmatiki, starostniki, zaporniki, osebe, ki živijo v bolj zaprtih skupnostih, na primer v negovalnih ustanovah, domovih za starejše, priseljenci iz držav, kjer je pojavnost bolezni visoka, in zdravstveni delavci.

Tudi v teh skupinah okuženih ne iščejo aktivno in na primer v domovih za ostarele oskrbovancev ne testirajo na latentno okužbo ipd. To počnejo le izjemoma, na primer v zaporih in pri bolnikih, ki jih bodo zdravili z nekaterimi biološkimi zdravili ter je zaradi tega večja nevarnost, da se razvije tuberkuloza. "Zaželeno pa bi bilo, da bi na latentno okužbo pregledali zdravstvene delavce pred zaposlitvijo. Ti pregledi bi morali biti obvezni, kako pogosto jih izvajajo, pa je odvisno od zdravstvenih ustanov, saj mi za izvajanje tega nismo pristojni," navaja zdravnica, kaj bo treba v prihodnje še izboljšati.

Vsi, ki so za tuberkulozo oboleli lani, so spadali v skupine z večjim tveganjem. Med tujci je obolelih največ med delavci iz nekdanjih jugoslovanskih držav, manj pa na srečo iz držav, kjer imajo več proti zdravilom odporne tuberkuloze. Vsako leto zboli tudi kak zdravstveni delavec, bolnik z zmanjšano telesno odpornostjo, do pet odstotkov je med okuženimi otrok. Ker imamo v Sloveniji malo bolnikov s HIV, je tudi malo tuberkuloze med njimi in so v zadnjih osmih letih v tej skupini našteli deset obolelih.

Edina skupina, kjer obolevnost nekoliko narašča, so starostniki, je povedala zdravnica. To opažajo tudi v drugih državah z nizko pojavnostjo tuberkuloze. Večjo pojavnost pripisujejo vse daljši življenjski dobi in temu, da v starosti človek zboli za več boleznimi hkrati, zato se v telesu vzpostavijo ugodnejši pogoji za razvoj latentne okužbe v akutno. Starostniki so bili rojeni v času, ko je bilo tuberkuloze bistveno več kot zdaj in so se lahko okužili že v otroštvu, a je okužba mirovala. Bakterija tuberkuloze ima namreč lastnost, da lahko v organizmu desetletja spi in se ne razmnožuje, zato ne pride do razvoja bolezni. Taka oseba nima znakov bolezni, je zdrava in tudi ne more bolezni širiti dalje; v določenih situacijah pa se lahko s padcem telesne odpornosti vzpostavijo v organizmu pogoji, da se bakterija lahko začne razmnoževati. To se sicer ne zgodi pri vsakem okuženem in je majhna verjetnost, da do tega pride. "Če smo se okužili, je deset odstotkov možnosti, da pride do bolezni v prvih dveh letih po okužbi, po dveh letih pa se možnost okužbe zmanjša na pet odstotkov," pojasnjuje zdravnica.

Cepljenje ni več obvezno

V Sloveniji smo leta 2005 prenehali obvezno cepljenje otrok proti tuberkulozi, saj smo že vrsto let izpolnjevali za to potrebne pogoje Svetovne zdravstvene organizacije. "Vendar je treba vedeti, da so države, ki imajo bistveno več tuberkuloze, pa niso nikoli cepile prebivalstva, in obrnjeno, ponekod imajo bistveno manj tuberkuloze kot mi, pa ljudi še vedno cepijo," pojasnjuje zdravnica.

Cepljenje namreč ne pomeni popolne zaščite pred okužbo, cepi se predvsem zato, da preprečijo najhujše oblike bolezni, zlasti pri otrocih, na primer tuberkulozni meningitis. Tako je v Sloveniji cepljenje proti tuberkulozi obvezno le za otroke, katerih starši so se v zadnjih petih letih preselili iz držav z višjo pojavnostjo tuberkuloze, otroke staršev, ki so zboleli za tuberkulozo, in kadar starši vztrajajo, da so otroci cepljeni.