Narava ni naredila biološke tekočine, ki ne bi bila primerna, da novorojenega sesalca postavi v življenje, je zgornjo trditev podkrepila prof. dr. Irena Rogelj iz Katedre za mlekarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Res je, da je kravje mleko drugačno od človeškega, a je vse mleko sesalcev sestavljeno iz enakih sestavin, različna so le razmerja med njimi. Mleko zagotavlja dober vir živalskih beljakovin, vode, vitaminov, maščobnih kislin, mlečnega sladkorja (laktoze), encimov in mineralnih snovi, med katerimi izstopa zlasti kalcij, je pritrdila tudi klinična dietetičarka Andreja Čampa Širca. Vendar ne gre samo za sestavine v mleku, pač pa je pomembna kombinacija teh sestavin, saj ta olajša organizmu, da mleko čim bolje izkoristi, je nadaljevala Rogljeva. Tako je kalcij iz mleka dobro izkoristljiv zaradi prisotnosti drugih sestavin - vitamina D in laktoze, ki pospešujeta absorpcijo in vgrajevanje kalcija v kosti.

Mleko je tudi sestavni del športne prehrane. Uporablja se v kombinaciji z ostalo pravilno izbrano prehrano, saj samo mleko ne bi bilo dovolj za regeneracijo športnika, je povedal Sandi Murovec, demonstrator alpskega smučanja; sam mleko vsako jutro uživa z misliji in kot jogurt.

Maslo ali margarina

Reklame promovirajo, da je margarina boljša kot maslo, saj je narejena iz rastlinskih maščob, ki so nenasičene maščobe, prav tako sodobne hidrogenirane margarine ne vsebujejo škodljivih transmaščobnih kislin. Maslo kot živalska maščoba pa vsebuje nasičene maščobne kisline. "Pri maslu velja enako kot za druga živila: če ga pojeste preveč, je s tem prehrana neuravnotežena, če ga pa uživamo občasno namazanega na kruh, pa ni s tem popolnoma nič narobe in ima v uravnoteženi prehrani tudi maslo svoje mesto," je povedala Čampa-Širčeva.

Alergija na mleko

Ljudje, ki so alergični na mlečne beljakovine, se morajo v celoti izogibati mleku, mlečnim izdelkom in izdelkom, ki jim je mleko dodano. Če ne, imajo težave, dolgoročno pa lahko to predvsem pri otrocih pripelje tudi do alergijske astme. Ti ljudje naj uživajo nadomestke z mlečno formulo, kot so napitki iz soje, riža ali ovsa, ki jim je dodan kalcij. Vendar je v Evropi ljudi, ki so alergični na kravje mleko, zelo malo. Tako je v prvem letu starosti na mleko alergičnih od dva do tri odstotke otrok, a alergija v enem do dveh letih pri dobri polovici otrok izgine in alergičnih ostane okoli en odstotek otrok. Tudi pri njih v veliko primerih alergija izzveni do polnoletnosti.

Mleko tudi ne sluzi pljuč, je povedala klinična dietetičarka. Otroci, ki imajo neodkrito alergijo na kravje mleko in tega ne pokažejo s kožno reakcijo, velikokrat pokašljujejo, predvsem zvečer in ponoči. To pokašljevanje starši pogosto povežejo s tem, da je bil otrokov zadnji obrok mlečni in naj bi zato prišlo do kopičenja sluzi. A je otrok samo alergičen na kravje mleko, in če tega ne uživa več, se stvari uredijo. Pri bronhitisih nekateri otroci sicer odklanjajo mleko, drugi pa ga pijejo in zaradi tega nimajo dodatnih težav.

Mleko pri starostnikih

Pri starejših ljudeh upada aktivnost encima laktaza, ki razgrajuje mlečni sladkor laktozo. Zato postaja mleko za starejšega človeka težko prebavljivo. Kar pa ne pomeni, da morajo iz prehrane izločiti tudi fermentirane mlečne izdelke, kot so jogurt, kefir, kislo mleko in sir. Ti namreč vsebujejo več kot polovico manj laktoze, prav tako vsebujejo encim, ki olajša prebavo laktoze. Te izdelke starostnikom še posebej priporočajo tudi zato, ker ohranjajo primerno mikrofloro v prebavnem traktu in zagotavljajo uravnotežen spekter mineralov, predvsem kalcija, ki preprečuje osteoporozo.

Kakšno mleko naj pijemo

Kakšno mleko - polnomastno ali posneto - bomo uživali, je odvisno od življenjskega stila posameznika, koliko se giblje in koliko mleka užije. "Če popijete v celem tednu en kozarec mleka, pijte vendar polnomastno mleko. Če ga spijete več kot pol litra na dan in se pri tem ne gibljete veliko, pa posezite po mleku z manj maščobe, sicer boste z mlekom zaužili preveč kalorij," svetuje Rogljeva. Vedeti je treba, da mlečna maščoba vsebuje kup telesu koristnih snovi in mleko s tem, ko jo z mleka odstranjujejo, siromašimo. Opozarja tudi, da ne velja trditev, da je mleko mastno živilo. "Piščančje prsi, na primer, vsebujejo 2,8 odstotka maščobe, polnomastno mleko pa 3,5 odstotka maščobe. Res pa lahko mleku maščobo posnamemo zelo enostavno, zato ljudem, ki imajo prekomerno telesno težo, ponudimo mleko z manj maščobe."

Mleku, ki mu odstranijo maščobo, pogosto dodajo vitamine, pa tudi kalcij in druge dodatke. Rogljeva ni privrženec tega in pogreša več živil brez dodatkov.

Je mleko iz mlekomata boljše od kupljenega v trgovini?

Osnovna razlika je, da je mleko iz mlekomata surovo, torej ni toplotno obdelano. Ali je to tudi prednost, pa je drugo vprašanje, meni Ivanka Valjavec, predsednica mlekarstva GIZ. Industrija mleko pasterizira zato, da uniči patogene organizme in s tem izdelek naredi varen za porabnika. Pri pasterizaciji, ki je zelo mila toplotna obdelava, mleko segrejejo na 75 stopinj Celzija za 20 do 40 sekund. Pri trajnem (UVT) mleku to živilo za dva do tri sekunde izpostavijo 145 stopinjam Celzija. S to obdelavo se mleko bolj poškoduje in je njegova prehranska vrednost nižja: uniči se 60 odstotkov v vodi topnih vitaminov in 40 odstotkov v maščobi topnih vitaminov, nekaj kalcija, prav tako se nekoliko poškodujejo beljakovine - a se zelo podaljša obstojnost mleka, je pojasnila Rogljeva.

Mleko iz mlekomata tudi ni homogenizirano. V postopku homogenizacije mleko nekoliko segrejejo in potiskajo pod pritiskom skozi tanke reže, da razbijejo velike maščobne kapljice, v katere je vezana mlečna maščoba, na manjše. S tem preprečijo, da bi maščoba priplavala na površino in ostane porazdeljena v vsem mleku. Tudi ne drži, da bi se maščoba zaradi tega laže lepila na žile.

Ker mleko iz mlekomata ni toplotno obdelano, je pri tem mleku večje tveganje, da se bomo okužili s patogenimi bakterijami, ki so v takem mleku lahko prisotne, še posebej če mleko dolgo prenašamo naokoli. To mleko je pred uporabo treba prekuhati, vendar je vprašanje, ali to vsi ljudje tudi storijo. Če mleko prekuhamo, pa ga poškodujemo bolj kot s pasterizacijo.