Ekipa ameriške univerze Johna Hopkinsa je uspela odstraniti vse proteine iz predela možganov, ki naj bi bil odgovoren za ponoven priklic strahu, torej za slabe spomine. Sicer so njihovi pacienti za enkrat le miši, a odkritje je revolucionarno. Miši so bile po posegu nezmožne priklicati strah, prej povezan z glasnim zvokom.
Doktor Richard L. Huganir pove: ''Ko v življenju doživimo neko travmo, ta v naših možganih ustvari spomin, poln strahu, ki lahko traja celo življenje in ima lahko močno zmanjša kvaliteto posameznikovega življenja.'' Odkritje dokazuje, da se z ustreznimi zdravili lahko manipulira z deli možganov, kar bi bilo uporabno predvsem v zdravljenju post-travmatskega stresnega sindroma.
Vedenjska terapija posameznikom sicer pomaga omiliti posledice travmatske izkušnje, nikoli pa ne more izbrisati slabega spomina iz možganov, kar prav lahko vodi v ponovitev težav. Doktor Huganir in njegov sodelavec Roger Clem sta se v raziskavi osredotočila na živčne kroge v delu možganov imenovanem amigdala, ki upravlja z občutenjem strahu tako pri ljudeh, kot pri živalih.
Raziskovalci so najprej izkoristili glasen zvok za sprožanje strahu pri miših. Pri opazovanju možganov so ugotovili, da so določeni deli amigdale bolj dejavni kot drugi, ko miši slišijo glasne zvoke, kar v njih sproži strah. Odkrili so, da se z občutkom strahu pojavijo tudi povečane količine nekaterih proteinov. Gre za proteine, ki so močno nestabilni in jih je moč odstraniti iz živčnih celic. Po tem, ko so poseg izvedli na miših, slednje niso več kazale znakov strahu ob enakih glasnih zvokih.
Kljub znanstvenim dokazom pa si mnogi ne morejo kaj, da ne bi najnovejših odkritij raziskave povezali s filmom Jima Carryja, ''Večno sonce brezmadežnega uma'', kjer si da sam, po neuspeli zvezi, izbrisati spomine na svojo nesrečno ljubezen. Celo doktor Huganir se strinja, da se vse skupaj sliši kot prizor iz znanstveno-fantastičnega filma.
