Antibiotike pogosto uporabljamo za zdravljenje akutnih bakterijskih okužb. "V 60 letih uporabe antibiotikov je veliko bakterij razvilo odpornost, novih antibiotikov, s katerimi bi zdravili okužbe, ki jih povzročajo te bakterije, pa ni. V naslednjih petih do desetih letih ne pričakujemo razvoja nobene nove učinkovine. Če ne bo učinkovitih antibiotikov, bodo ljudje spet umirali zaradi bakterijskih okužb, predvsem bolniki v intenzivnih enotah bolnišnic," je povedal prof. dr. Milan Čižman iz Infekcijske klinike UKC Ljubljana. S tem se bo ustavil tudi razvoj drugih področij medicine, na primer presaditev organov, saj je pri presajenih bolnikih tudi veliko okužb.

Še posebej veliko antibiotikov predpišejo zdravniki otrokom; vsakemu otroku v povprečju en recept teh zdravil na leto, v drugih državah pa enkrat manj. Preveč pogosto ta zdravila predpišejo pri okužbah zgornjih dihal - vnetju srednjega ušesa, angini..., ugotavlja Milan Čižman. V zadnjih desetih letih smo v Sloveniji sicer uspeli zmanjšati uporabo antibiotikov pri odraslih za več kot 20 odstotkov - zdravniki predpišejo 700 receptov antibiotikov na 1000 odraslih na leto -, a je ta uporaba še vedno previsoka.

Da bi zmanjšali porabo antibiotikov, bi morali zdravniki dosledneje ugotavljati, ali je okužba bakterijskega ali virusnega izvora, saj antibiotiki virusov ne uničujejo, prav tako pa tudi bolniki ne bi smeli pričakovati, da jim bo zdravnik ob vsaki težavi predpisal antibiotik. "Pričakovanje, da bo antibiotik vse rešil, je napačno," je poudaril Čižman.

Ne hranite neporabljenih antibiotikov

Analiza, ki so jo opravili lani, je pokazala, da kar v 20 odstotkih gospodinjstev hranijo antibiotike. Kadar zbolimo, ne smemo vzeti kar antibiotika, ki je ostal neporabljen, saj je treba najprej ugotoviti, katere bakterije so povzročile okužbo in na osnovi tega predpisati vrsto antibiotika. Če vzame bolnik antibiotik, ki deluje na več vrst bakterij, s tem tudi zabriše klinično sliko in ima zdravnik več težav pri ugotavljanju diagnoze, je še opozoril infektolog.

Zato lekarniški farmacevti svetujejo, da po koncu zdravljenja neporabljene antibiotike odložite med odpadla zdravila, ki jih zbirajo v lekarnah. Ne smemo pa antibiotikov metati med gospodinjske odpadke. Opozarjajo tudi, da je treba antibiotike jemati tako in toliko časa, kot je to svetoval zdravnik in ne prekiniti z jemanjem, če se počutimo bolje.

Bojan Madjar iz Pomurskih lekarn je povedal, da bi vsak bolnik moral poznati odgovore na pet osnovnih vprašanj o zdravilih, ki jih jemlje, torej tudi o antibiotikih, in sicer: za kaj se zdravilo uporablja, kako in kdaj ga mora uporabiti, kako dolgo mora zdravilo uporabiti, ali lahko zdravilo vpliva na njegove psihofizične sposobnosti (antibiotiki tega vpliva načeloma nimajo in lahko, če jih jemljemo, tudi vozimo avto, če nas preveč ne zdela bolezen sama) in kakšne možne neželene stranske učinke ima zdravilo.

Stranski učinki

Kot vsa zdravila imajo lahko tudi antibiotiki neželene učinke, tudi če jih jemljemo pravilno. Najpogosteje vplivajo na črevesno floro in lahko povzročajo prebavne težave in drisko. To lahko blažimo s probiotiki, vendar jih ne smemo zaužiti skupaj z antibiotikom, sicer ta pobije tudi probiotične bakterije. Pojavijo se lahko tudi alergične reakcije, pri zelo hudi reakciji lahko bolnik pade v anafilaktični šok, ki je lahko smrtno nevaren. Zato je treba zdravnika opozoriti, če smo alergični na kakšne učinkovine. Znane so tudi reakcije na sončne žarke, kar blažimo tako, da se izogibamo neposrednemu soncu.

Tudi pri antibiotikih lahko pride do medsebojnega učinkovanja zdravil, če jemljemo več zdravil hkrati. Na to morajo biti še posebej pozorne ženske, ki jemljejo hormonsko kontracepcijo, saj antibiotiki zmanjšujejo učinkovitost kontracepcije. Zato je za čas jemanja antibiotikov in sedem dni po prenehanju jemanja antibiotikov priporočljiva dodatna kontracepcijska zaščita.