Dva kosa kruha - dovolj soli za ves dan
Zato so se na ministrstvu za zdravje in Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) odločili za nacionalno kampanjo za spodbujanje k manjši uporabi soli v naši prehrani, kar je del nacionalnega akcijskega načrta za zmanjševanje soli v prehrani za obdobje do leta 2020, je včeraj povedal minister za zdravje Dorijan Marušič. Vodja sektorja za krepitev zdravja in zdravega življenjskega sloga na ministrstvu za zdravje Vesna Kerstin Petrič je opozorila, da je zmanjševanje soli vključeval že nacionalni program za prehransko politiko, ki so ga sprejeli 2005. Zdaj pa so si zadali bolj aktivno vlogo, in sicer sodelovanje s tistimi, ki lahko zagotovijo, da bo tudi v ponudbi hrane manj soli. To pa so živilskopredelovalna industrija in gostinski lokali. Predvsem s hrano, ki jo zaužijemo zunaj doma, presežemo dnevno priporočljivo količino soli. S kosom pice ali petimi rezinami salame ali dvema kosoma kruha že zaužijemo toliko soli, kolikor je potrebujemo za ves dan. Presenetljiv je podatek, koliko soli zaužijemo s kruhom ali krušnimi izdelki. Kot je povedala doc. dr. Cirila Hlastan Ribič iz IVZ, so se že povezali s pekarji in nekateri od njih že pečejo manj slan kruh. Hrastar-Ribičeva priporoča zmerno uživanje živil, ki vsebujejo izredno veliko soli. To pa so: prekajeno meso, suhomesnati izdelki, klobase, salame, hrenovke, mesne konzerve, slan kruh in krušni izdelki, nekatere vrste sirov, predpripravljene jedi, hitra hrana in slani prigrizki. Priporoča, da pri nakupu živil na deklaraciji preverimo, koliko soli oziroma natrija vsebujejo. Pri tem je opozorila, da je treba količino natrija pomnožiti z 2,54, da dobimo vsebnost soli v izdelku. Kljub temu, da se po raziskavi, ki so jo maja letos naročili na ministrstvu za zdravje, kar 68 odstotkov vprašanih ocenjuje, da zaužijejo preveč soli, pa je še vedno zelo razvita navada dosoljevanja pri mizi, ne da bi jed pred tem poizkusili. Strokovnjaki zato svetujejo, naj namesto soli hrano začinimo s svežimi in zmrznjenimi začimbami ter dišavnicami, ki obogatijo vonj in okus jedi. Dokazano je, da se človek, ki začne uživati manj slano hrano, na ta okus navadi po osmih do dvanajstih tednih in mu kasneje preslana hrana ne tekne več.
Zniževanje krvnega tlaka
Izkušnje iz tujine so zgovorne. Na Finskem so z osveščanjem prebivalstva o prekomernem soljenju v obdobju 30 let zmanjšali vnos soli v telo za 40 odstotkov. V Veliki Britaniji se je podvojilo število potrošnikov, ki na podlagi oznake izberejo za zdravje ugodnejše živilo. V desetih letih so tako dosegli, da ljudje zaužijejo deset odstotkov manj soli oziroma skoraj gram na dan manj. "En gram soli na dan manj pomeni 7000 smrti na leto manj," je opozorila Hrastar-Ribičeva. Po njenih besedah projekcije zmanjšanja vnosa soli za tri grame na dan v ZDA kažejo, da bi prihranili od 10 do 24 milijard dolarjev na letni ravni. Takšno zmanjšanje soli ima enaki učinek na koronarno srčno bolezen, kot če bi kadilci pokadili za polovico manj ali pa bi debeli zmanjšali telesni indeks za pet odstotkov.
Kot je povedal minister Marušič, imamo pri nas odlične izkušnje s preventivnim nacionalnim programom za obvladovanje bolezni srca in ožilja: "Od leta 2001 do 2007 se je zmanjšalo število smrti za 1200. Polovico na račun boljšega zdravljenja, druga polovica zaradi preventivnih programov, med katere sodi tudi opuščanje kajenja."
Zato si tudi od tokratne kampanje, v katero je ministrstvo vložilo 48.000 evrov, obetajo dobre rezultate. Vsak peti Slovenec ima povišan krvni tlak. Znano pa je, da je sol kot glavni vir natrija pomemben dejavnik tveganja za povišani krvni tlak ter posledično za možgansko kap in druge bolezni srca in ožilja.
